UPRS Sodba I U 276/2021-19

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, je s sklepom št. 11064-12146/2020-3 z dne 23. 7. 2020, izdanim na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS št. 98/20, v nadaljevanju ZIUPDV) odločil, da se tožničina vloga za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrne (1. točka izreka), da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je izpodbijani sklep takse prost (3. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožena stranka z vpogledom v podatke FURS dne 23. 7. 2020, ugotovila da tožnica na dan vložitve vloge ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in da ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznostih v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge.

2Tožnica je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zavrnilo. V odločbi navaja, da je dejansko stanje ugotovljeno na podlagi pisne dokumentacije, ki jo je posredoval organ prve stopnje. Citira določbo drugega odstavka 8. člena ZIUPDV in ugotavlja, da iz uradnega zaznamka o vpogledu organa prve stopnje v uradno evidenco FURS o poravnanih davkih in prispevkih izhaja, da je organ prve stopnje s strani FURS pridobil podatek o obstoju davčnega dolga s strani tožnice na dan vložitve vloge (13. 7. 2020). Organ prve stopnje je pri odločanju vezan na podatke uradnih evidenc FURS, saj ni pristojen za sprejem obračuna davkov in prispevkov, ampak podatke pridobiva pri pooblaščenem nosilcu evidenc. Glede potrdila FURS, ki ga je priložila tožnica organ ugotavlja, da ga ne more upoštevati, saj iz prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV jasno izhaja, da je treba pogoj plačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti izpolnjevati na dan vložitve vloge. Iz predmetnega potrdila pa izhaja le, da je imela tožnica na dan 27. 7. 2020 plačano vse do dne 27. 7. 2020 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, medtem ko je vlogo vložila dne 13. 7. 2020. Posledično meni, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da tožnica na dan vložitve vloge (13. 7. 2020) ni imela plačanih vseh zapadlih obveznosti pri FURS.

3Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo, v kateri navaja, da je isti dan, kot je prejela izpodbijano odločbo kontaktirala FURS, kjer so ji zagotovili, da so vse njene obveznosti poravnane. O tem je pridobila tudi potrdilo, ki ga je poslala organu prve stopnje. Ministrstvo je vlogo zavrnilo, ker na dan oddaje vloge ne izpolnjuje pogojev, saj na potrdilu FURS-a ni pisalo, da ima na dan 13. 7. 2020 plačane vse obveznosti do 13. 7.2020. Pravi, da je majhno podjetje, ki še nikoli ni imelo neplačanih obveznosti, ne na FURS in ne drugje. Smiselno predlaga sodišču, da še enkrat preveri vsa plačila in ji nadomestilo za mesec julij čim prej izplača.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni zahtevek pa neutemeljen. Pogoji za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni na dan vložitve vloge, torej v primeru tožnice na dan 13. 7. 2020. Iz dokazil, ki jih je tožnica priložila pa izhaja, da je imela na dan 27. 7. 2020 FURS plačane vse do dne 27. 7. 2020 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. To pomeni, da jih je lahko poravnala tudi kadarkoli vmes med dnem oddaje vloge in pridobitve potrdila. Tudi iz k tožbi priloženih potrdil ne izhaja, da je izpolnjevala zakonski pogoj na dan vložitve vloge. Tudi če bi tožnica tožbi priložila dokaz, iz katega bi izhajalo drugače, bi bilo za upoštevanje tovrstnega dokaza v tej fazi postopka prepozno (238. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP in 52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je tožnica na dan oddaje vloge za uveljavljanje pravic do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo (13. 7. 2020) izpolnjevala pogoje iz prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Glede na obrazložitev v izpodbijanem sklepu organa prve stopnje je sporno tako vprašanje ali je imela tožnica na ta dan predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge, kot tudi ali je imela izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom ter če je imela plačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge. Sodišče najprej ugotavlja, da se v pritožbi in odločbi organa druge stopnje stranki ukvarjata le z vprašanjem izpolnjenih plačil na dan vložitve vloge, z vprašanjem predložitve obračunov davčnih odtegljajev za zadnjih pet let pred vložitvijo vloge pa se ne ukvarjata.

7V obrazložitvi izpodbijanega sklepa organ prve stopnje ni navedel nobene zakonske podlage za svojo odločitev. Navedenoje le, da je bilo na podlagi vloge, predloženih in posredovanih oziroma po uradni dolžnosti pridobljenih listin oziroma podatkov ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in da ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena, zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določbo 214. člena ZUP, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

8To pomanjkljivost je sicer skušal odpraviti organ druge stopnje v svoji odločbi, vendar je hkrati storil novo krišitev pravil postopka. K pritožbi je namreč tožnica priložila potrdilo FURS z dne 27. 7. 2020 s katerim je dokazovala, da ima plačane vse do 27. 7. 2020 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Za to dokazilo je tožena stranka pojasnila, da ga ni upoštevala, ker je treba glede na določbo prve alineje drugega odstavka 8.člena ZIUPDV pogoj, pogoj plačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti izpolnjevati na dan vložitve vloge in bi ta pogoj morala tožnica izpolnjevati na dan 13. 7. 2020. V primeru, kot je predmetni, ko ima tožena stranka med dokazi po uradni dolžnosti pridobljene podatke iz evidenc FURS o stanju na dan 13. 7. 2020, potrdilo FURS stanju na dan 27. 7. 2020 in trditev tožnice, da še ni imela neplačanih obveznosti, bi morala tožena stranka v postopku reševanja pritožbe in ob upoštevanju 7. in 9. člena ZUP, ugotoviti kaj dejansko pomeni s strani tožnice predloženo uradno potrdilo FURS o podatkih iz uradnih evidenc glede na podatke pridobljene z vpogledom organa prve stopnje v uradno evidenco FURS in v nadaljevanju s pristojnim organom in stranko razčistiti, kakšno je bilo dejansko stanje evidentiranih plačil in morebitnih dolgov tožnice na dan vložitve vloge uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačila nadomestil plač. Šele na podlagi tako pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja bi lahko odločala o pritožbi. Ker tožena stranka tega ni storila, je kršila pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

9Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 23. 7. 2020 odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo moral organ prve stopnje o tožničino vlogi ponovno odločiti ter svojo odločitev z dejanskega in pravnega vidika ustrezno obrazložiti.

10Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnimi interesi (1. alineja drugega odstavka odstavka 59. člena ZUS-1). Tožnica tudi ni predlagala izvedbe glavne obravnave, tožena stranka pa je izrecno predlagala, da sodišče odloči brez glavne obravnave.