UPRS Sodba I U 602/2021-16

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS št. 98/20, v nadaljevanju: ZIUPDV) in Sklepa o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (Uradni list RS št. 104/20) odločil, da se vloga tožnika za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrne (1. točka izreka), da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je izpodbijani sklep takse prost (3. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ na podlagi vloge in po uradni dolžnosti pridobljenih listin oziroma podatkov ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge.

2Zoper takšno odločitev organa prve stopnje se je tožnik pritožil. Navaja, da je imel tako na dan vložitve vloge (7. 8. 2020) kot tudi na dan vpogleda v podatke FURS (9. 9. 2020) poravnane vse zapadle in tekoče davčne obveznosti in izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, kakor tudi predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Zabeležene obveznosti so nezapadle obveznosti iz naslova prisilne poravnave in bodo poplačane na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja družbe. Stečajni postopek je bil začet 18. 7. 2019 in potrjen dne 10. 3. 2020. Zaradi nepravilnega knjiženja Finančne upravne Republike (v nadaljevanju: FURS) z vpogledom v njihove podatke za njegovo podjetje ni mogoče dobiti realnega stanja. Potrdila FURS, da ima podjetje na določen dan plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, za njegovo podjetje ni mogoče pridobiti, saj le to izkazuje tudi ne-zapadle terjatve iz naslova prisilne poravnave. Uspel je pridobiti le Obvestilo o stanju plačil na dan 8. 7. 2020, ki potrjuje njegove navedbe. Prilaga dokazila s katerimi dokazuje svoje trditve. V dopolnitvi pritožbe prilaga potrdilo FURS o plačanih obveznostih na dan 22. 12. 2020.

3Organ druge stopnje je ob uporabi določbe 1. alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV zavrnil pritožbo tožnika. Ugotavlja, da je tožnik v pritožbi navedel, da je v postopku prisilne poravnave, vendar meni, da lahko kot dokaz o izpolnjevanju pogoja plačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti na dan vložitve vloge, upošteva le podatek oziroma potrdilo o izpolnjevanju navedenega pogoja, ki ga izda organ, ki o tem vodi evidenco (tj. potrdilo FURS). V skladu s tretjim odstavkom 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) se potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, štejejo za javno listino. Drug organ pa je pri odločanju vezan na takšno potrdilo o ugotovljenih dejstvih. Organ druge stopnje je zaprosil FURS za podatek o tem, ali je tožnik na dan vložitve vloge (7. 8. 2020) izpolnjeval pogoje plačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti. FURS je organu posredoval potrdilo z dne 3. 3. 2021, iz katerega izhaja, da tožnik nima na dan 7. 8. 2020 pri FURS plačanih vseh evidentiranih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Ker organ druge stopnje ni pristojen za presojo davčnega dolga oziroma (vsebinskih) razlogov za evidentiranje davčnega dolga v evidencah FURS, ni sledil navedbam in dokazilom tožnika.

4Tožnik v tožbi navaja, da je imel na dan vložitve vloge za priznanje pravice poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ ter plačane vse zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Na dan oddaje vloge je imel predložene tudi vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in je zato izpolnjeval vse pogoje za priznanje pravice do nadomestila. Zato je v skladu z ZIUPDV izpolnjeval vse pogoje za priznanje pravice do nadomestila. Tožnik nadalje pojasnjuje, da so obveznosti, ki se prikazujejo v FURS evidencah kot neporavnane, poravnane in da so podatki FURS napačni. Obveznosti, ki se prikazujejo na njegovi knjigovodski kartici FURS, predstavljajo obveznosti iz naslova prisilne poravnave, ki pa še niso zapadle v plačilo. Od 18. 2. 2019 je namreč v postopku prisilne poravnave, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani potrdilo z zdaj že pravnomočnim sklepom z dne 10. 3. 2020. Obveznosti bodo poplačane v skladu s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja. Tožnik je vložil tudi dopolnitev pritožbe, kjer je priložil potrdilo FURS z dne 22. 12. 2020, iz katerega izhaja, da je imel na dan 22. 12. 2020 poravnane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, vendar je toženka njegovo pritožbo kljub temu zavrnila. Vztraja, da iz potrdila izhaja, da je imel celotno obdobje do 22. 12. 2020 poravnane vse obveznosti do FURS. V zvezi s tem opozarja, da je tudi prvostopenjski organ v drugi, istovrstni zadevi njegovim stališčem pritrdil. Tožnik sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze in izpodbijani sklep z dne 9. 9. 2020 in odločbo z dne 4. 3. 2021 razveljavi in njegovi vlogi za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo ugodi ter se mu prizna pravica do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, napotenih na začasno čakanje na delo za obdobje od 1. 8. 2020 do 31. 8. 2020 v znesku 1.504,92 EUR oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovni postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

6Tožba je utemeljena.

7V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je tožnik na dan oddaje vloge za uveljavljanje pravic do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo (7. 8. 2020) izpolnjeval pogoje iz prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Glede na določbo 1. alineji drugega odstavka 8. člena ZIUPDV pravice do povračila izplačanih nadomestil plače namreč ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Te pravice ne more uveljavljati tudi delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku (2. alineja drugega odstavka 8. člena ZIUPDV).

8V obrazložitvi izpodbijanega sklepa organ prve stopnje ni navedel nobene zakonske podlage za svojo odločitev. Navedeno je le, da je bilo na podlagi vloge, predloženih in posredovanih oziroma po uradni dolžnosti pridobljenih listin oziroma podatkov ugotovljeno, da tožnik na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena, zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določbo 214. člena ZUP, kar predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

9To pomanjkljivost je sicer skušal odpraviti organ druge stopnje v svoji odločbi, vendar je hkrati storil novo kršitev pravil postopka. K pritožbi je namreč tožnik priložil sklep o začetku prisilne poravnave, sklep o potrditvi prisilne poravnave, dokazila o plačilih v letu 2020, obvestilo o stanju plačil na dan 8. 7. 2020 ter potrdilo FURS z dne 22. 12. 2020 s katerim je dokazoval, da ima plačane vse od začetka prisilne poravnave 18. 7. 2019 do 16. 9. 2020 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Teh dokazil pa tožena stranka ni upoštevala, ker je sprejela stališče, da kot dokaz o izpolnjevanju pogoja plačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti na dan vložitve vloge lahko upošteva le podatek oziroma potrdilo o izpolnjevanju navedenega pogoja, ki ga izda organ, ki o navedenem dejstvu vodu uradno evidenco (torej potrdilo FURS).

10Sodišče poudarja, da v primeru, kot je predmetni, ko ima tožena stranka med dokazi po uradni dolžnosti pridobljene podatke iz evidenc FURS o stanju na dan vložitve vloge na eni strani in dokazila tožnika glede prisilne poravnave in dokazila o plačilih v letu 2020 ter potrdilo FURS stanju na dan 22. 12. 2020 ter trditev tožnika, da nima neplačanih zapadlih obveznosti, bi morala tožena stranka v postopku reševanja pritožbe in ob upoštevanju 7. in 9. člena ZUP, ugotoviti kaj dejansko pomeni obstoj prisilne poravnave ter s strani tožnika predloženo dokazilo o plačilih v letu 2020 in predloženo uradno potrdilo FURS o podatkih iz uradnih evidenc glede na podatke pridobljene z vpogledom organa prve stopnje v uradno evidenco FURS in v nadaljevanju s stranko razčistiti, kakšno je bilo dejansko stanje evidentiranih zapadlih plačil po potrjenem finančnem načrtu prisilne poravnave na dan vložitve vloge uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačila nadomestil plač. Šele na podlagi take celovite obravnave dokazov in popolno ugotovljenega dejanskega stanja bi lahko odločala o pritožbi. Ker tožena stranka tega ni storila, je kršila pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Tožena stranka se v izpodbijanem aktu tudi ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika v zvezi obveznostmi, ki so bile predmet prisilne poravnave, prav tako pa se ni opredelila do njegovih navedb v zvezi z nepravilnostmi v evidencah FURS, zato je upravni akt pomanjkljivo obrazložen. Tako je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj izpodbijani akt nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) glede na tožnikove ugovore in stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). V konkretnem primeru namreč zakonodajalec ni predpisal nobenih formalnih dokaznih pravil, ampak velja načelo proste presoje dokazov, kjer je presoja vsak dokaz posebej in vsi dokazi skupaj (10. člen ZUP).

11Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 9. 9. 2020 odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo moral organ prve stopnje o tožnikovi vlogi ponovno odločiti ter svojo odločitev z dejanskega in pravnega vidika ustrezno obrazložiti.

12Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnimi interesi (1. alineja drugega odstavka odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče ni odločilo o sporu polne jurisdikcije, saj v konkretnem primeru trenutni podatki zadeve še ne dajejo zanesljive podlage za meritorno odločanje o stvari, zaradi česar niso podani pogoji za takšno odločanje (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

13Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena OZ).