VSK Sodba PRp 281/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Kršitelj mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 20,00 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper sklep, s katerim je prekrškovni organ zavrgel zahtevo kršitelja za sodno varstvo zoper plačilni nalog kot prepozno.

2Zoper sklep se kršitelj pritožuje po svoji zagovornici. Meni, da je stališče, da predmetna zadeva ni bila sodna, napačno. Drugače bi bilo, če bi se Sklep Vlade o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (v nadaljevanju Sklep) imenoval za Sklep o začasnem zadržanju rokov v že začetih sodnih zadevah. Tako pa že jezikovna razlaga pove, da Sklep velja tudi za tiste zadeve, v katerih se šele uveljavlja pravico stranke v sodnem postopku. Tak je bil navsezadnje tudi namen Sklepa: omogočiti strankam uveljavljanje pravic v epidemioloških razmerah. Za ta postopek zato ni relevantno, da je kršitelj zahtevo za sodno varstvo vložil pri prekrškovnem organu, bistveno je, da o zahtevi za sodno varstvo odloča sodišče. Določbe, ki so bile sprejete v času epidemije, je treba v dvomu razlagati v korist osebe, ki je zaupala v delovanje pravne države. Napačno je sklicevanje na odločbo VSC EPVDp 54/2020, saj gre za odločbo iz prvega obdobja epidemije, ko ni bilo podlage za zaustavitev rokov.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tako imenovanem drugem obdobju epidemije (to je v obdobju po 19. oktobru 2020) sodni roki niso tekli, na tek upravnih rokov pa razglasitev epidemije ni vplivala. Kot je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo upravni rok. Postopek o prekrških se razlikuje od siceršnjih postopkov, ki jih vodijo sodišča, saj gre za mešani upravni in sodni postopek. Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo sta pristojna prekrškovni organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, in okrajno sodišče kot instančni organ. Prekrškovni organ, ki je odločil v zadevi, zoper katero je vložena zahteva za sodno varstvo, mora presojati zahtevo za sodno varstvo ne le glede izpolnjevanja procesnih predpostavk za obravnavanje zahteve (pravočasnost, upravičenost, popolnost), temveč mora presojati tudi utemeljenost zahteve za sodno varstvo. Le če ugotovi, da zahteva za sodno varstvo ni utemeljena, jo lahko odstopi v reševanje pristojnemu okrajnemu sodišču. Povedano pomeni, da gre vse do predložitve zadevi pristojnemu sodišču, za postopek pred upravnim organom. 63. člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ima celo naslov "odločanje prekrškovnega organa". Ne drži torej pritožbena teza, da o zahtevi za sodno varstvo odloča (le) sodišče. V osmem odstavku 63. člena ZP-1 pa je izrecno določeno, da prekrškovni organ v postopku z zahtevo za sodno varstvo postopa po določbah 58. člena tega zakona. Po prvem odstavku 58. člena ZP-1 se glede rokov smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Določba je jasna in posebne razlage ne potrebuje. Postopek od vročitve plačilnega naloga oziroma odločbe prekrškovnega organa kršitelju do vložitve zahteve za sodno varstvo in nato še naprej do predložitve te zahteve sodišču je torej upravni postopek. Sodni postopek glede zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog se v predmetni zadevi v času ob vročitvi plačilnega naloga (in tudi ob izteku roka za vložitev zahteve za sodno varstvo) še ni začel, zato pritožnik ne more uspeti niti s sklicevanjem na jezikovno razlago Sklepa oziroma pravilneje na jezikovno razlago v času vročitve plačilnega naloga veljavne Odredbe Predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (saj gre pri roku za vložitev zahteve za sodno varstvo za procesni rok, Sklep pa se nanaša na materialne roke).

5Na podlagi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

6Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mora po določbi 144. člena ZP-1 plačati sodno takso za pritožbeni postopek po tarifni št. 8407 Zakona o sodnih taksah v višini 20,00 EUR.