UPRS Sodba II U 309/2021-11

I. Tožbi se ugodi. Odločba organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. BPP 510/2021-2 z dne 8. 9. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

1Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma za cenilce kmetijske, gozdne in gradbene stroke v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Ljutomeru, št. N 24/2021. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnik solastnik nepremičnega premoženja v k.o. ... (stanovanjske stavbe in zemljišča) v skupni vrednosti 30.193,00 EUR. Na tej nepremičnini tožnik ne živi, saj ima stalno prebivališče na naslovu ..., zato se navedeno premoženje v celoti upošteva pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da ima tožnik premoženje, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 19.304,64 EUR, zato se mu v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) brezplačna pravna pomoč ne dodeli. Pri tem organ za brezplačno pravno pomoč še dodaja, da po podatkih zemljiške knjige tožnik ni omejen pri razpolaganju s svojim solastniškim deležem na predmetnih nepremičninah, saj v zemljiški knjigi ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi ga v tej smeri omejevala. Prav tako navedene nepremičnine ne predstavljajo skupnega premoženja zakoncev, ampak gre za solastnino na nepremičninah. Po obrazloženem organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP.

3Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je nasprotna stranka iz predmetne nepravdne zadeve A. A. v enakem položaju kot tožnik, pa je vendar dobila odobreno brezplačno pravno pomoč v več različnih zadevah, kjer sta bili stranki v istem postopku. Iz tega razloga ima tožnik vtis, da je diskriminiran. Razen tega pojasni, da do svojega solastnega deleža nepremičnin ne more, saj je bil zoper njega izrečen ukrep prepovedi približevanja. Prav tako nima možnosti priti do denarja, da bi predujem plačal, saj ima pokojnino v višini 600,00 EUR, od česar plačuje 300,00 EUR najemnine. Tudi, če bi želel prodati svoj delež nepremičnine, ga nasprotna stranka v nepravdnem postopku ni sposobna izplačati, saj je že sama prejemnica brezplačne pravne pomoči, da bi tožnik polovični solastni delež prodal nesolastniku, pa je zelo malo verjetno, kar je notorno dejstvo. Tožnik torej sredstev za plačilo predujma, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, nima. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožniku odobri dodelitev brezplačne pravne pomoči. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5Tožba je utemeljena.

6Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

7Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb, pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, to je Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) - prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP. Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

8Prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP določa, da se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - v nadaljevanju ZUPJS), ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Premoženje, ki se upošteva oziroma ne upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa ZUPJS v 17. in 18. členu, to pa je med ostalim tudi nepremično premoženje in stanovanjska stavba, če prosilcu ne služi za bivanje.

9Odločitev organa za brezplačno pravno pomoč temelji na ugotovitvi, da ima tožnik premoženje, ki ga ne uporablja za bivanje in katerega vrednost presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 19.304,64 EUR. Med strankama dejstvo, da ima tožnik premoženje v vrednosti 30.193,00 EUR, ni sporno, sporno pa je, ali je bilo to premoženje pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno upoštevano. Tretji odstavek 14. člena ZBPP določa, da se premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, ne upošteva, če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno, in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.

10O navedenem v izpodbijani odločbi ni nobenih ugotovitev. Organ za brezplačno pravno pomoč navaja le, da v zemljiški knjigi ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino, vendar o tem tretji odstavek 14. člena ZBPP ne govori. Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč govori o situaciji, ko prosilec s premoženjem dejansko ne more razpolagati, dejansko pa je treba po presoji sodišča razlagati tako, da se nanaša na primere, ko po zakonu ovir za razpolaganje s premoženjem sicer ni, a je to dejansko onemogočeno, pri čemer zakon kot pogoj postavlja tudi, da prosilec teh razlogov ni zakrivil po lastni volji. Slednje ostaja v predmetni zadevi nerazjasnjeno, saj tožnik sam navaja, da mu je bila izrečena prepoved približevanja. Vendar pa, ker organ za brezplačno pravno pomoč navedene materialnopravne podlage pri odločanju ni uporabil, v zvezi s tem tudi dejanskega stanja ni raziskal.

11Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek glede zgoraj navedenih okoliščin in nato odločitev sprejeti (tudi) ob uporabi določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

12K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da neenaki obravnavi tožnika in nasprotne udeleženke iz nepravdne zadeve A. A. pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni mogoče pritrditi. Kot izhaja iz odločbe Bpp 364/2021-2 z dne 11. 6. 2021 organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki se nahaja v spisu N 24/2021 Okrajnega sodišča v Lendavi, je omenjena prejemnica denarne socialne pomoči, zato ji je bila dodeljena izredna denarna pomoč po 12. členu ZBPP¹ in organ za brezplačno pravno pomoč njenega premoženjskega stanja ni ugotavljal.

13Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1²).

14Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV, torej znesek 347,70 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

¹ Prvi odstavek 12. člena ZBPP določa, da se izredna brezplačna pravna pomoč dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.
² Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.