VSL Sklep II Cp 1885/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin ugovor zoper svoj plačilni nalog z dne 30. 8. 2021, s katerim je od tožnice zahtevalo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev (pravilno: spremembo) izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče je napačno odmerilo sodno takso. Ta znaša 621,00 EUR in ne 1.227,00 EUR.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po prvem odstavku 19. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka. Za ugotavljanje te vrednosti se po drugem odstavku 19. člena ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

5Tožnica s tožbo hkrati uveljavlja troje nedenarnih zahtevkov. Vsakega od njih je sama ovrednotila z zneskom 21.000,00 EUR. Po drugem odstavku 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je takrat, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Ker se po 20. členu ZST-1 vrednosti več spornih predmetov v istem postopku na isti stopnji seštejejo, je sodišče prve stopnje pri odmeri tožničine taksne obveznosti pravilno izhajalo iz zneska 63.000,00 EUR. Odmero dolgovane sodne takse je v razlogih izpodbijanega sklepa tudi natančno, pregledno in pravilno obrazložilo.

6Zmotno in brez pravne podlage je pritožbeno stališče, da bi bilo treba pri odmeri sodne takse izhajati le iz vrednosti enega zahtevka (21.000,00 EUR). Če pritožba morda meri na določilo drugega odstavka 41. člena ZPP, po katerem je takrat, kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka, pa se tožnica pritožuje v svojo škodo. Tako odmerjena taksa bi resda znašala 621,00 EUR. Ker pa tožnica zoper toženca uveljavlja tri zahtevke v enaki vrednosti, bi njena tako izračunana taksna obveznosti znašala 1.863,00 EUR.

7Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je tožničin ugovor zavrnilo. Tožničina taksna obveznost je namreč nastala (vsaj) v takšni višini, kot je bila določena z izpodbijanim plačilnim nalogom.

8Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).