VSL Sklep II Cp 22/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katerim je ta predlagala, da se toženim strankam naloži, da so dolžne takoj odkleniti vhodna vrata v stanovanje v prizidku hiše na naslovu ... v K.in tožeči stranki izročiti ključ stanovanja ter ji omogočiti nemoten dostop in uporabo navedene nepremičnine.

Povzetek pritožbenih navedb

2Tožeča stranka izpodbija sklep v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da višje sodišče pritožbi v celoti ugodi ter izda nov sklep, s katerim spremeni izpodbijani sklep na način, da dopusti oziroma izda predlog upnika za izdajo začasne odredbe z dne 5. 10. 2021 s predlagano vsebino, oziroma, podredno, da višje sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v postopek vnovičnega odločanja, skupaj s stroškovno posledico.

3Tožeča stranka v okviru pritožbenih navedb vztraja, da ji je s tem, ko so ji tožene stranke v celoti preprečile dostop do nepremičnine, ki jo je uporabljala, nastala nepopravljiva škoda. Navaja, da predlagana začasna odredba izpolnjuje tudi pogoj reverzibilnosti; da je v obravnavanem primeru z vrnitvijo ključev nedvomno mogoče zadevo povrniti v prejšnje stanje. Navaja, da odločba ne vsebuje ustrezne obrazložitve, prav tako tudi ne opredelitve do stališča tožnikov, ki so ga zavzeli v tem postopku in posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Trdi, da sta s stopnjo verjetnosti dokazani tudi predpostavki iz 1. in 2. alineje 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), in sicer, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena in da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Tožeča stranka navaja še, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi iz navedbe tožeče stranke izhajalo, da tam prespi občasno, zato s konkretnim dejanjem ni onemogočen dostop do njenega doma oziroma zadovoljevanje njenih osnovnih življenjskih potreb. Tožeča stranka tega nikoli ni navajala, temveč ravno nasprotno, trdila je, da ji je z dejanjem toženih strank v celoti preprečena uporaba nepremičnine, kar pomeni, da iz razloga, ker vrat ne more odpreti, tam ne more prespati. Sodišče prve stopnje je naredilo protispisen in zmoten zaključek oziroma je nepravilno in zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično nepravilno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

4Tožene stranke na pritožbo niso odgovorile.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo. Bistvo ureditvene začasne odredbe je v tem, da domnevni upnik predlaga ureditev pravnega razmerja že za čas sodnega postopka. Po pravni teoriji in sodni praksi gre pri regulacijskih začasnih odredbah za izjemno sredstvo zavarovanja, ki je upravičeno le v nujnih primerih, ko upniku grozi uporaba sile ali nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Toliko bolj izjemnost izdaje ureditvene odredbe velja v sporih zaradi motenja posesti, saj je že cilj posestnega varstva kot takega začasna ureditev dejanskega stanja oziroma preprečevanje, omejevanje in sankcioniranje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, motenjske spore pa mora sodišče obravnavati hitro (425. do 428. člen ZPP).

7Tožeča stranka je v obravnavani zadevi zatrjevala, da je izdaja začasne odredbe potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). In sicer naj bi ji težko nadomestljiva škoda nastala s tem, da ji je onemogočen dostop do prizidka in da ji je onemogočeno, da v prizidku opere, skuha in zlika za očeta, za katerega skrbi kot preživljanka; v prizidku občasno tudi prespi in ne more skrbeti za očeta na način, kot je prej.

8Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dovolj konkretizirala oziroma izkazala, kakšna škoda naj bi ji nastala brez izdane začasne odredbe. Kot že pojasnjeno, je varstvo v okviru regulacijske začasne odredbe pri motenjskih sporih upravičeno v res izjemnih primerih, po oceni pritožbenega sodišča pa tožeča stranka te izjemnosti ni izkazala. Držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da zgolj onemogočen dostop do prizidka in dejstvo, da bo sedaj morala izvajati skrb in nego za očeta na drug način, ne pomenijo nenadomestljive škode. Prav tako ne pomeni nenadomestljive škode dejstvo, da v prizidku ne more prespati.

9Tožeča stranka v pritožbi trdi tudi, da je s stopnjo verjetnosti dokazana predpostavka iz 1. alineje 272. člena ZIZ, in sicer, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Navedena predpostavka v primeru regulacijskih odredb, namenjenih začasni ureditvi spornega razmerja (in ne, kot v primeru zavarovalnih začasnih odredb, namenjenih zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe), ne pride v poštev¹, kot je v odločbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

10Ker tožeča stranka v postopku ni izkazala nobene od potrebnih postavk za izdajo začasne odredbe, tudi ni bilo pomembno, ali predlagana začasna odredba izpolnjuje pogoj reverzibilnosti.

11Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Posledično mora tožeča stranka sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Glej mag. Igor Strnad, Predpostavke ureditvenih začasnih odredb, Pravna praksa 18.2.2021