VSC Sklep I Ip 27/2022

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi I 694/2020 z dne 5. 1. 2021 ugodilo in citirani sklep razveljavilo in izvršilni predlog upnika zavrnilo ter izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka), upniku naložilo, da dolžnikoma povrne stroške ugovora v znesku 466,09 EUR v roku 8 dni od prejema, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila ter sklenilo, da upnik sam trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Zoper navedeno odločitev se upnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Uvodoma opozarja, da sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, da je prvi dolžnik v mesecu juliju 2021 umrl. Sodišču očita, da je pred izdajo izpodbijanega sklepa v okviru materialno procesnega vodstva ni pozvalo k morebitni popravi ali dopolnitvi navedb predloga za izvršbo. Izpostavlja, da niti 40. člen ZIZ niti druge določbe ZIZ ne predvidevajo, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo navesti konkretna dejstva in predlagati dokaze, z morebitnim opozorilom, da jih sicer nadalje v izvršilnem (ugovornem) postopku ne bo mogel več navajati oziroma predlagati. Vsled navedenemu zatrjuje, da je imela vso pravico, da v ugovornem postopku v okviru odgovora na ugovor navaja nova dejstva in predloži dokaze, na katere je oprla predlog za izvršbo. Poudarja, da je na dolžnikov ugovor argumentirano in obrazloženo odgovorila ter v potrditev svojih navedb predložila dokaze. Ker je ravnala v skladu z določbami ZIZ, ki urejajo postopanje v okviru ugovornega postopka, je razlogovanje sodišča prve stopnje napačno, saj bi o zadevi moralo odločiti glede na obrazložen upničin odgovor na ugovor in ga torej vsebinsko obravnavati ter se opredeliti do vseh navedb, podanih v ugovornem postopku. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je ob dolžničinem pritrjevanju pritožbenim navedbam, da je prvi dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa umrl, v postopku pa je imel pooblaščenko, kot stranko v procesnem smislu označilo dediče po pokojnem A. A. Pri tem pa je dodati, da bo o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika sodišče prve stopnje še moralo odločati skladno z določbo 24. in 37. člena ZIZ.

6Predmetna izvršba je bila dovoljena skladno z 229. členom ZIZ na podlagi izvršilnega naslova, konkretno sklepa Okrajnega sodišča v Celju P 242/2017 z dne 26. 2. 2020, ki je postal pravnomočen in izvršljiv dne 28. 10. 2020 in dolžnikoma nalaga vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja z namenom omogočitve avtomobilskega dostopa do upničine garaže.

7Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

8Po vpogledu v izvršilni predlog pritožbeno sodišče zaključuje, da upnik utemeljeno opozarja, da je njegov predlog za izvršbo vseboval vse, kar določa 40. člen ZIZ v zvezi z 229. členom ZIZ¹ (tudi konkretizirano navedbo ponovnega motilnega ravnanja, t.j. puščanje avtomobilov dolžnikov pred upničino garažo tako, da ji je onemogočen dostop v oziroma iz garaže, pri čemer gre za ovire, ki upnici enako kot ograja onemogočajo dostop do garaže in iz garaže, predlagal pa je tudi lastno zaslišanje). Ob tem, da je izvršilni naslov postal pravnomočen dne 28. 10. 2020, izvršilni predlog zaradi ponovnega motenja posesti pa vložen dne 17. 11. 2020, točen datum ponovnega motenja z vidika roka po drugem odstavku 229. člena ZIZ niti ni relevanten, saj pred pridobitvijo izvršilnega naslova upnik izvršbe zaradi ponovnega motenja posesti ne more predlagati.

9Sodišče prve stopnje je zaključilo, da upnik v izvršilnem predlogu ni izkazal, da sta dolžnika ponovno motila posest upnika na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja. Razlogom sodišča prve stopnje, da motenja, ki ga zatrjuje upnik ni mogoče ugotavljati v ugovornem postopku, saj mora biti podano in izkazano ob vložitvi izvršilnega predloga, glede na zgoraj navedeno ni mogoče slediti. Upnik zato utemeljeno očita, da mu je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaključilo, da v ugovornem postopku svojih navedb v predlogu za izvršbo ne more več dopolnjevati in dokazovati, kršilo pravico do izjavljanja in sodelovanja v postopku in je s tem podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10Glede na navedeno je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti brez da bi strankam poseglo v pravico do pravnega sredstva. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ob vsebinski obravnavi ugovora upošteva in se opredeli tudi do upnikovih trditev in dokazov v odgovoru na ugovor.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka (pritožbe in odgovora na pritožbo) temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Skladno z 229. členom ZIZ izda v primeru, če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.