UPRS Sodba IV U 162/2020-8

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v individualnem delovnem sporu zoper ZZZS, zaradi plačila odškodnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Ugotovila je, da dohodki tožnika in njegovih družinskih članov niso presegali zneska 804,36 EUR¹ na družinskega člana (kamor je poleg prejemkov tožnika in njegove partnerke vštet tudi katastrski dohodek nepremičnine tožnika v k.o. ... in nepremičnine njegove partnerice v k.o. ...). Tožena stranka kot premoženja tožnika in njegovih družinskih članov (s partnerko imata še mld. sina) tudi ni upoštevala nepremičnine tožnika, v kateri živijo, ter treh osebnih vozil Ford Mondeo, Mercedes Benz Vito ter Kie Pride, saj so bili vsi registrirani najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev. Kot premoženja tudi ni upoštevalo sicer kasneje registriranih štirikolesnika Sym ATV 600 in kolesa na motorni pogon Znen ZN 50QT-32S, katerih vrednost skupaj znaša 1.200 EUR in ne presega vrednosti, ki je opredeljena kot cenzus za osebno ali enosledno vozilo. Ugotovilo pa je, da je tožnikova partnerica, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, lastnica do 1/3 nepremičnine v k.o. ..., ocenjena vrednost njenega solastnega deleža je 24.753,96 EUR. O navedenem je tožena stranka tožnika seznanila z obvestilom. Tožnik je v vlogi z dne 3. 11. 2020 v zvezi s tem navajal, da partnerica z njo ne more razpolagati, saj v stanovanju biva njen oče. Tožena stranka je ob sklicevanju na 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), 17. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ter 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo prošnjo zavrnila, saj je presodila, da njegova družina razpolaga s premoženjem, ki presega znesek 19.304,64 EUR.²

2Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo. Navaja, da njegovo premoženjsko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, saj z družinskimi člani prejemajo minimalne dohodke in ne presegajo cenzusa. V lasti imajo nepremičnine, od katerih ne prejemajo katastrskega dohodka, tri vozila so stara 20 let in se vseskozi kvarijo, kolo z motorjem znamke ZNEN ZN 50QT-32S pa je v oktobru 2020 prodal. Nadalje je še navedel, da je njegova partnerka sicer res solastnica stanovanja do 1/3, z navedenim stanovanjem pa ima samo stroške in ne prejema nobenega dohodka oziroma kakšne druge koristi, v njem pa tako živi njen oče. Predlagal je, naj sodišče ugodi njegovi prošnji za Bpp.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka v gospodinjstvu živi skupaj s svojo partnerko in sinom, ki se šola in ga je tako dolžna preživljati, zato je pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika skladno s prvim odstavkom 10. člena ZUPJS upoštevalo tudi njune dohodke in premoženje. Ugotovila je, da je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tožnika v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za Bpp znašal 633,56 EUR in ne dosega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki ga določa ZSVarPre v 8. členu. Vrednosti treh osebnih vozil - Ford Mondeo, Mercedes Benz Vito, Kia Pride - tožena stranka ni ugotavljala, saj se skladno s 6. členom Pravilnika³ šteje, da je vrednost osebnega avtomobila, ki je bilo prvič registrirano najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjša od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in se njegova vrednost tako ne ugotavlja. Ugotovila je še, da je tožnik lastnik štirikolesnika znamke Sym ATV 600, ki je bilo prvič registrirano v letu 2011 ter kolesa na motorni pogon znamke Znen ZN 50QT-32S, ki je bilo prvi registrirano v letu 2017, katerih vrednost skupaj znaša najmanj 1.200,00 EUR in tako ne presega vrednosti, ki je opredeljena kot cenzus za osebno ali enosledno vozilo, zato tožena stranka tudi teh vozil ni štela kot premoženje tožnika. Zato niso utemeljeni njegovi tožbeni ugovori glede upoštevane vrednosti vozil in kasnejše spremembe njihovega lastništva. Ugotovila je sicer še, da je tožnik tudi lastnik nepremičnine v k.o. ..., v kateri živijo, takšna nepremičnina pa se skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS ne upošteva kot premoženje družine, zato je tožena stranka ni štela kot premoženje tožnika. Ugotovila je tudi, da je tožnik še lastnik drugih nepremičnin v k.o. ..., ki po podatkih GURS-a dajejo katastrski dohodek, zato je tožena stranka vrednost katastrskega dohodka na mesečni ravni upoštevala pri dohodku tožnika, skladno s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS in navedenih nepremičnin ni štelo v premoženje tožnika. Tožnikova partnerica je prav tako lastnica nepremičnine v k.o. ..., ki daje katastrski dohodek, zato je tožena stranka vrednost katastrskega dohodka na mesečni ravni upoštevala pri njenem dohodku. Tožnikova partnerka pa je tudi še solastnica nepremičnine v k.o. ... do 1/3, vrednost za njen solastniški delež po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) znaša 24.753,96 EUR. Tožena stranka je s sklepom z dne 22. 10. 2020 tožniku naložila, da se izjasni o vrednosti navedene nepremičnine, da pojasni, kdo v tej nepremičnini dejansko prebiva in ali lahko partnerka s to nepremičnino prosto razpolaga. Tožnik je podal izjavo, da gre pri navedeni nepremičnini za stanovanje, ki ga ima njena partnerka v solastništvu skupaj z bratom in očetom in v katerem prebiva njen oče, zato je razpolaganje s stanovanjem oteženo, vrednost stanovanja pa je takšna, kot izhaja iz uradnih podatkov. Zato je tožena stranka ocenila, da se navedena nepremičnina upošteva kot premoženje tožnika in njegovih družinskih članov, saj tožnik ni izkazal upravičenih razlogov, zaradi katerih bi bilo razpolaganje s to nepremičnino omejeno. Navedbe, da partnerka z nepremičnino ne more razpolagati, ker v stanovanju prebiva njen oče, namreč ne utemeljujejo, da s to nepremičnino partnerka dejansko ne more razpolagati, saj bi bilo razpolaganje omejeno le v primeru, če sploh ne bi bilo mogoče sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet bi bila predmetna nepremičnina, kar pa v konkretni zadevi ni podano. Ker je tako ugotovila, da premoženje tožnika in njegovih družinskih članov presega cenzus 19.304,64 EUR, je tožnikovo prošnjo zavrnila. Ker pa je tožnik v tožbi navedel, da je 100 % invalid in da zato za preživljanje potrebuje več sredstev, je tožena stranka še preverila, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev izjemne Bpp po določbi 22. člena ZBPP in pri tem ugotovila, da ugotovljeno premoženje tožeče stranke in njenih družinskih članov presega tudi cenzus, ki ga določa prvi odstavek 22. člena ZBPP za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, in sicer 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, t,j, 24.130,80 EUR, zato tudi pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči tožniku niso izpolnjeni. Tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbeni zahtevek zavrne.

4Tožba ni utemeljena.

5Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev Bpp. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

6Skladno s prvim odstavkom 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se glede na drugi odstavek 14. člena ZBPP uporabljajo določbe ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 27. člena navedenega zakona se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je na dan vložitve prošnje znašal 402,18 EUR⁴, oseminštiridesetkratnik tega zneska pa, kot je tožena stranka pravilno ugotovila, 19.304,64 EUR.

7Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je med strankama nesporno, da je tožnikova partnerica lastnica 1/3 nepremičnine v k.o. ..., pri čemer vrednost njenega solastniškega deleža po podatkih GURS-a znaša 24.753,96 EUR, s čimer se je tožnik strinjal tudi po pozivu tožene stranke. Tožnik je bil pozvan s strani tožene stranke še, naj navede, ali lahko partnerka s to nepremičnino prosto razpolaga. V izjavi je tožnik navedel, da gre za stanovanje, v katerem prebiva partnerkin oče, zato je razpolaganje s stanovanjem oteženo. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka skladno s sodno prakso pravilno ugotovila, da tožnik ni izkazal, da partnerica s tem solastnim deležem dejansko ne bi mogla razpolagati.⁵ Ni namreč izkazano, da se navedeni solastni delež nepremičnine ne bi mogel odsvojiti tretji osebi, lahko bi se jo obremenil s stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, hipoteko, lahko pa bi bil tudi predmet obligacijskih pravic, npr. najema, zakupa.

8Sodišče nadalje še ugotavlja, da so neutemeljeni tožnikovi ugovori glede neobstoječih katastrskih dohodkov nepremičnin, glede prodaje motornega vozila Znen ZN 50QT-32 v oktobru 2020, saj vrednosti navedenih nepremičnin tožnika in njegovih družinskih članov, ki dajejo katastrski dohodek, kakor tudi vseh motornih vozil tožnika sodišče sploh ni upoštevalo pri izračunu tožnikovega premoženja (tožnikova 3 več kot 10 let nazaj prvič registrirana motorna vozila Ford Mondeo, Mercedes Benz Vito, Kia Pride se niso upoštevala, tožnikovi vozili Sym ATV 600 Znen ZN 50QT-32 pa prav tako ne, ker sta bili skupaj vredni le 1.200,00 EUR), upoštevan pa je bil le katastrski dohodek nepremičnin pri prihodku tožnika in njegovih družinskih članov, pri čemer dohodkovnega cenzusa po 8. členu ZSVarPre kljub navedenemu niso presegali.

9Ker je po presoji sodišča tožena stranka ob upoštevanju podatkov GURS⁶ pravilno ugotovila, da premoženje tožnika in njegovih družinskih članov (že zaradi 1/3 nepremičnine v k.o. Klanec, last tožnikove partnerice, vredne 24.753,96 EUR) presega cenzus 19.304,64 EUR, je tožnikovo prošnjo pravilno zavrnila.

10Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

11Sodišče še pripominja, da je tekom upravnega spora tožena stranka ugotovila še, da premoženje tožnika in njegovih družinskih članov presega tudi cenzus, ki ga določa prvi odstavek 22. člena ZBPP za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, in sicer 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 24.130,80 EUR, zato tudi pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči tožniku niso izpolnjeni, kar sicer šteje kot pravilno tudi sodišče.

12Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da pravnorelevantno dejansko stanje med strankama ni sporno (7. in 8. točka obrazložitve), sporna je le presoja pravilnosti uporabe materialnega prava s strani tožene stranke, poleg tega oprave glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v upravnem sporu.

¹ Znesek višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Šteje se namreč, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če njihov mesečni povprečni dohodek na člana družine tega zneska ne presega.
² Brezplačna pravna pomoč se namreč na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPrev ne odobri, če ima prosilec (ali njegova družina) premoženje, upoštevano po ZUPJS, ki dosega ali presega ta znesek.
³ Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
⁴ V skladu z II. točko Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 z dne 18. 7. 2019.
⁵ Glej npr. sodbo Upravnega sodišča I U 317/2020 z dne 21. 4. 2020.
⁶ K temu napotuje 40. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) , ki določa, da se v obdobju od 26. marca 2020 do 30. junija 2021 v registru nepremičnin pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.