VSRS Sklep II DoR 239/2009

Predlog se zavrne.

1Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je slednje potrdilo prvostopenjsko sodbo o zavrnitvi tožničinega zahtevka za plačilo odškodnine v znesku 18.360,87 EUR s pripadki. Predlog za dopustitev revizije vsebinsko omejuje na del pravnomočne sodbe o zavrnitvi njenega zahtevka zoper drugega toženca z očitkom sodiščema obeh stopenj, da nista upoštevali pravil o fikciji vročitve iz določb 140. in 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP); če bi jih, bi se vročitev tožbe drugemu tožencu na naslovu L. c. 16, C., kjer je opravljal dejavnost popravila koles, štela za opravljeno in bi se stekli pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper drugega toženca. Za ponovno vročanje tožbe drugemu tožencu na naslovu njegovega prebivališča (C. u. 18, C.), kjer je tožbo tudi (prvič) dejansko prejel, ni bilo po mnenju tožnice nikakršne zakonske podlage. Zatrjuje še, da je sodna praksa višjih sodišč o problematiziranem vprašanju neenotna (in prilaga sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 855/2003 ter Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 3859/2005), medtem ko sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju še ni.

2Predlog ni utemeljen.

3Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, saj v tožničinem predlogu problematizirano procesnopravno vprašanje ni pravno pomembno za odločitev v tem postopku, v katerem je drugi toženec nastopal kot fizična oseba, za katero ne veljajo pravila o kraju vročanja iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in načinu vročanja iz 133. člena istega zakona, temveč pravila o vročanju, z uporabo katerih je sodišče drugemu tožencu uspelo tožbo tudi dejansko (prvič pravilno) vročiti. To pomeni, da odločitev o tožničinem zahtevku zoper drugega toženca v tej pravdi ni odvisna od rešitve procesnopravnega vprašanja iz predloga za dopustitev revizije, ki ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).