VSRS Sodba in sklep II Ips 3/2010

Reviziji se delno ugodi in se sklepa sodišča druge stopnje (prvi odstavek izreka) in sodišča prve stopnje (3. točka izreka) razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom delno ustavilo postopek, in sicer v delu, v katerem je bil tožbeni zahtevek umaknjen (1. in 2. točka izreka). Tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 20. 9. 2001 med prvotoženo stranko in drugotoženo stranko je sodišče prve stopnje s sklepom zavrglo (3. točka izreka). S sodbo pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se predlagani vpis drugotožene stranke izbriše kot ničen in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, kot je bilo pred predlaganim vpisom Dn.št. 9385/2002. Hkrati je sodišče odločilo tudi o povrnitvi pravdnih stroškov.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zoper sodbo in sklep z dne 3. 11. 2008 zavrnilo ter prvostopenjsko sodbo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo. Ugodilo pa je pritožbi zoper sklep z dne 12. 1. 2009, ga razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

Navedbe revidentov

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje so 1., 2., 8., 10.-14., 16.-22., 24., 27.-31., 35., 37.-19., 44., 46.-47., 51., 54., 56., 58.-59., 62., 65., 68., 74., 75., 77.-80., 83., 85.-87., 92., 94., 98., 100.-103., 105., 109., 111.-112., 114., 116. in 118. tožnik vložili revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da je v zvezi s presojo ničnosti prodajne pogodbe podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišči nista navedli razlogov oziroma si ti razlogi med seboj nasprotujejo, kar podrobneje utemeljijo. Sodišči sta pri odločitvi zmotno uporabili določbo 181. člena ZPP, saj je pravni interes tožnikov za ugotovitveno sodbo podan, ker so predmet sporne pogodbe zemljišča v njihovi lasti. Z ugotovitvijo ničnosti sporne pogodbe pa bo preprečena tudi potencialna nadaljnja prodaja zemljišč s strani drugotožene stranke, tožnikom dokazovanje tega dejstva ne bo potrebno v drugih sodnih in upravnih postopkih (konkretno v I P 3238/2004), odpravljen pa bo tudi razpolagalni del spornega pravnega posla. Sporna pogodba odvzema etažno lastnino tožnikom in nasprotuje predpisom in morali, sporočilo ohranjanja pogodbe v veljavi pa je, da je kraja moralna in dopustna. Iz izvedenskega mnenja namreč izhaja, da predmet sporne pogodbe predstavljajo bodisi stavbišče, gradbena parcela ali pa skupna zemljišča, nekateri deli teh parcel pa so tudi deli javne ceste ... Ker je prvotožena stranka prodajala parcele vedoč, da niso njene, drugotožena stranka pa jih je kupila vedoč, da ne predstavljajo lastnino prvotožene stranke in ker se pri sklepanju pogodbe ni spoštovalo kogentnih predpisov o obličnosti, je sporna pogodba nična. Apelirajo na zavzetje pravnega stališča, ali je izbrisna tožba dopustna še preden je pravica, katere izbris se zahteva, vpisana v zemljiško knjigo. Predlagajo, da revizijsko sodišče spremeni sklep sodišča druge stopnje in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa da sodbi in sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjen senat, odloči o revizijskih stroških in razveljavi sklep o stroških sodišč druge in prve stopnje.

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, prvotožena stranka je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Glede delne utemeljenosti revizije

5Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je predmet sporne pogodbe zemljišče, ki je v naravi zgolj in samo prazno peščeno štirikotno zemljišče (A221). Pritožbeno sodišče se je strinjalo z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da tožniki pravnega interesa za ugotovitveno tožbo niso izkazali (že zapadle dajatvene zahtevke so umaknili, zatrjevanje o izboljšanju pravnega položaja v drugih sodnih postopkih pa ne zadošča). Tožeča stranka trdi, da ima takšen pravni interes zaradi zavarovanja svojih pravic na parcelah, ki so predmet sporne pogodbe in ki predstavljajo v naravi parkirišča ob ... in na katerih zatrjujejo solastnino oziroma skupno lastnino.

6Iz določbe drugega odstavka 181. člena ZPP izhaja, da je pravni interes tožnika posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe. Najbolj na splošno predpostavka pravnega interesa od tožnika zahteva izkaz, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožnik nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj.

Ugotovitvena tožba je kljub vsemu dopustna, če tožnik izkaže, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega, spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. Le z ugotovitveno tožbo si stranka lahko zagotovi pravnomočno odločitev o (ne)obstoju pravnega razmerja, ki učinkuje tudi v morebitnih prihodnjih pravdah iz tega razmerja.

7V konkretnem primeru je treba pri presoji pravnega interesa tožnikov za ugotovitveno tožbo izhajati iz pridobljenih pravic tožeče stranke na funkcionalnem zemljišču, tranzicije teh pravic v nov sistem stvarnega prava in stanja urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih pravic z dejanskimi.

8Stvarnopravnih razmerij, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba v okviru pravil, veljavnih v času pridobitve pravic, etažnim lastnikom pridobljene pravice priznati tudi sedaj. Tudi po lastninjenju lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču (sedaj gradbeni parceli) ostaja lastninsko podrejena lastninski pravici na posamezni etaži in ne dovoljuje samostojnega razpolaganja.(1).

9Stanovanjske stavbe v Ljubljani ... so v soseski BS3. Takšen interes je pogojen tudi s sedanjim stanjem vpisov v zemljiško knjigo, kjer še ni prišlo do odmere funkcionalnih zemljišč (sedaj gradbenih parcel). V takšni situaciji ima tožeča stranka pravni interes za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe v delu, ki predstavlja razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem, ki je v njeni solastnini.

10Čeprav je tožeča stranka kasneje zoper tožene stranke sprožila nov pravdni postopek (P 3238/2004-I), v katerem je poleg ugotovitvenega zahtevka na ničnost prodajne pogodbe postavila tudi dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ji to ne jemlje pravnega interesa za postavljen ugotovitveni zahtevek v tej pravdi, ki je bila sprožena prva, saj kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, litispendenca ni podana.

11Ker sta sodišči druge in prve stopnje napačno presodili obstoj pravnega interesa po drugem odstavku 181. člena ZPP, je podan revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Sodišči zaradi takšnega izhodišča nista vsebinsko odgovorili na trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na ničnost sporne pogodbe, zato je vrhovno sodišče izpodbijana sklepa razveljavilo, kot to izhaja iz prvega odstavka izreka, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP), pri čemer revidenti razlogov za predlagano vrnitev zadeve v nov postopek pred drugim sodnikom niso ponudili.

Glede neutemeljenosti revizije

12Pravilno je materialnopravno stališče sodišč druge in prve stopnje, da se po določbi 244. člena Zakona o zemljiški knjigi zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe lahko uveljavi le proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice oziroma predznamovana pridobitev pravice; zato je revizijsko sodišče revizijo tožnikov v tem delu na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

13Odločitev o stroških je revizijsko sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Tako že sklep VS RS II Ips 262/2009 z dne 9. 11. 2009.