VSC Sklep PRp 176/2021

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek pred drugim sodnikom.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo in odločbo o prekršku prekrškovnega organa št. 5550087233564 spremenilo tako, da je postopek zoper storilca ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), glede stroškov postopka pa odločilo, da bremenijo proračun.

2Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku (1. točka prvega odstavka 154. člena ZP-1) in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je bil storilec 8. 7. 2019 ob 14.25 uri udeležen v cestnem prometu kot kolesar, ko je vanj trčil voznik osebnega avtomobila. Ker je bil v tej prometni nesreči storilec telesno poškodovan in ni mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti, mu je bil kot udeležencu prometne nesreče odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, ki je bil opravljen v SB C. Toksikološka analiza krvi na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani je pokazala, da je bil storilec pod vplivom psihoaktivnih zdravil, saj je bil vzorec krvi pozitiven na psihoaktivno zdravilo Tramadol. Prekrškovni organ je zato storilcu izdal odločbo, s katero ga je spoznal za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP.

5Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi že odločilo s sodbo ZSV 112/2020 z dne 14. 8. 2020, ki jo je pritožbeno sodišče po pritožbi prekrškovnega organa razveljavilo s sklepom PRp 4/2021 z dne 23. 2. 2021 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek z navodilom, da sodišče prve stopnje opravi presojo zakonitosti odreditve strokovnega pregleda ob upoštevanju določb osmega in devetega odstavka 107. člena ZPrCP ter dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz izreka oziroma obrazložitve izpodbijane odločbe o prekršku, svojo odločitev pa obrazloži z jasnimi, razumljivimi in prepričljivimi razlogi, ki ne bodo v medsebojnem nasprotju.

6Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijano sodbo ponovno sledilo zatrjevanjem zagovornika v zahtevi za sodno varstvo, da naj bi se odločba prekrškovnega organa opirala na dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic, saj je storilcu bil odrejen strokovni pregled za prisotnost alkohola in prepovedanih substanc, ne da bi pred tem bil opravljen katerikoli od predhodnih postopkov po ZPrCP, ki so pogoj za zakonitost odredbe za strokovni pregled.

7Pri tem je sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve ponovno izpostavilo, da policist v skladu z osmim odstavkom 108. člena (pravilno 107. člena) ZPrCP udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled: (1) če s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov te snovi prepozna znak oziroma simptom, (2) če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku in (3) če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, v 3. točki obrazložitve pa ugotovilo, da prekrškovni organ ni postopal po predpisanih pogojih niti pod točko (1), niti pod točko (2), saj storilec ni odklonil sodelovanja ter da ni bil izpolnjen niti pogoj pod točko (3), ker je iz naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vpliva alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil z dne 8. 7. 2019 razvidno, da je storilec sodeloval pri zdravniškem pregledu, ki ga je opravil dr. O. S. in je pri tem vedel povedati za svojo anamnezo oz. podatke, ki so razvidni iz omenjenega naročila, zdravnik pa je storilca ocenil kot treznega do lahko vinjenega, vpliva psihoaktivnih snovi pa ni zaznal.

8Nadalje je sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve zavzelo stališče, da v obravnavanem primeru ni možno upoštevati določila iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki določa, da sme policist udeležencu prometne nesreče, neposrednemu udeležencu prometne nesreče ali osumljencu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu odrediti strokovni pregled, ne da bi pri tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil). Štelo je namreč, da je iz prej navedenega naročila za strokovni pregled razvidno, da je bilo predhodni postopek bilo mogoče opraviti, saj je bil storilec sposoben predhodnega preizkusa na psihoaktivna zdravila. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je iz spisa razvidno, da storilec ni mogel opraviti le preizkusa alkoholiziranosti, medtem ko je za opravljanje predhodnega preizkusa na mamila bil sposoben, a mu ta ni bil odrejen. Tako sklepanje je po oceni pritožbenega sodišča napačno.

9Iz besedila 107. člena ZPrCP je mogoče razbrati, da je postopek ugotavljanja psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa določen stopenjsko, s čimer se po mnenju pritožbenega sodišča zasleduje upoštevanje načela sorazmernosti. Tako je kot pravilo določeno, da se najprej izvede preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom in če se preizkušanec z rezultatom, ki ga pokaže elektronski alkotest, strinja in podpiše zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, navedeno predstavlja zakonito podlago za izrekanje sankcij zaradi prekrška po 105. členu ZPrCP. S tem se omogoča storilcu hitrejši in cenejši postopek. V kolikor pa se preizkušanec z rezultatom ne strinja, s čimer uveljavlja svojo pravico do preverjanja rezultata z etilometrom ali strokovnim pregledom, mu mora policist odrediti eno od navedenih možnosti, kar seveda povzroči dodatne stroške in zahteva določen čas.

10Tudi postopek ugotavljanja prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih substanc poteka stopenjsko tako, da policist najprej opravi postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov. Ta je predpogoj za zakonito odreditev strokovnega pregleda in je določen zato, da se v kar največji možni meri izključi možnost, da bi se strokovni pregled z odvzemom telesnih tekočin odredil, brez da bi bili pri udeležencu cestnega prometa ugotovljeni znaki, ki kažejo na sum vpliva prepovedanih snovi v njegovem organizmu, saj odvzem telesnih tekočin predstavlja poseg v človekovo telo.

11Vendar pa postopka za prepoznavo znakov oz. simptomov ni vselej mogoče opraviti, kot pravilno opozarja prekrškovni organ v pritožbi. Zato osmi odstavek 107. člena ZPrCP določa, da policist odredi strokovni pregled zaradi ugotavljanja prisotnosti psihoaktivnih snovi v organizmu ne le v primeru, če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, temveč tudi če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku, ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga.

12V obravnavani zadevi je iz obrazložitve izpodbijane odločbe o prekršku jasno razvidno, da je storilec bil v obravnavani prometni nesreči telesno poškodovan tako, da je potreboval zdravniško oskrbo, pri čemer je storilec na zaslišanju 20. 7. 2020 (list. št. 15-16 spisa) sam povedal, da ni šlo za lahke poškodbe, saj je bil celo v umetni komi in prestal transplatacijo kože zaradi poškodbe, ki jo je dobil v tej prometni nesreči. Tako za presojo, ali je podana izjema od obveznosti prehodnega preizkusa za ugotavljanja vpliva prepovedanih snovi v organizmu, ne more biti odločilna le okoliščina, ali je storilec sodeloval v postopku z zdravnikom. Iz storilčevih navedb je namreč mogoče utemeljeno sklepati, da je utrpel take poškodbe, ki so potrebovale takojšnjo oskrbo in nujno zdravniško pomoč, v takih okoliščinah pa bi bilo neprimerno izvajati še predhodni preizkus za prisotnost prepovedanih substanc v organizmu.

13Poleg tega pa je v obravnavani zadevi jasno izkazano, da je storilec bil neposredni udeleženec prometne nesreče in je tako podana situacija iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki pooblašča policista, da udeležencu prometne nesreče odredi strokovni pregled, ne da bi pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (posledično tudi brez izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog oziroma psihoaktivnih zdravil). Namen te določbe je po mnenju pritožbenega sodišča na eni strani v tem, da se udeleženca prometne nesreče na samem kraju ne obremenjuje še s preizkusi, če policist oceni, da bi pri tem težko sodeloval, po drugi strani pa se s tem zagotavlja najbolj zanesljiva ugotovitev dejstev, ki so pomembna pri obravnavanju prometnih nesreč tj. ali je bil udeleženec pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snov.

14Odreditev strokovnega pregleda storilcu brez predhodne izvedbe postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost voznika za vožnjo in brez oprave preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu, je po presoji pritožbenega sodišča glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera bila utemeljena in zakonita. To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi, ker odločba o prekršku temelji na dokazu, ki je pridobljen nezakonito in posledično storilcu ni dokazana storitev prekrška, nepravilna in je izkazana pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ki pa je nedvomno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj sodišče v posledici zmotne presoje ni ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja za odločitev o zahtevi za sodno varstvo.

15Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, saj glede na naravo kršitve le-te ni moglo samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

16V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek in ob upoštevanju, da toksikološka analiza Inštituta za sodno medicino, na kateri temelji izpodbijana odločba o prekršku, predstavlja zakonito pridobljen dokaz, presoditi, ali so glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo in zagovor storilca izkazani vsi objektivni in subjektivni zakonski znaki storilcu očitanega prekrška.