VSL Sklep VII Kp 3605/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrajno sodišče v Kamniku je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. KZ-1. Sodišče je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 4 mesece zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 3 let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obdolžencu je na podlagi 63. člena KZ-1 za čas preizkusne dobe določilo varstveno nadzorstvo in mu odredilo navodilo obiskovanje psihiatrične svetovalnice. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke oškodovanca, kar bo vse odmerjeno po pravnomočnosti izpodbijane sodbe.

2Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil obdolženčev zagovornik. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter „pošlje v ponovno odločanje“ sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da sodbo spremeni in obdolženca oprosti očitkov.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožnik najprej navaja, da je izrek izpodbijane sodbe oziroma v njem navedena vsebina grožnje v opisu dejanja opisana zgolj v tujem jeziku, s čimer naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbo 6. člena ZKP. Ker izrek sodbe vsebuje besede v tujem jeziku, pritožnik trdi tudi, da je izrek sodbe nerazumljiv, v čemer pritožnik vidi absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5V obravnavanem primeru je v opisu dejanja iz obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Domžalah (l. št. 66) navedeno, da se obdolžencu očita, da naj bi dne 30. 7. 2019 okoli 13.00 ure B. B. v bošnjaškem jeziku zagrozil: „jebem ti mater, ubiču te, pobit ču vas sve što vas ima, jebem ti onog koji te je sprdio“. Pritožnik ima torej prav, da je grožnja v opisu dejanja iz izreka obtožnega akta, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo tudi v izrek izpodbijane sodbe, zapisana v bošnjaškem, torej tujem jeziku.

6Prvi odstavek 6. člena ZKP določa, da kazenski postopek teče v slovenskem jeziku. Ker je sodišče prve stopnje opis dejanja iz izreka obtožnega akta, ki kot rečeno vsebuje zapis grožnje zgolj v tujem jeziku, povzelo tudi v krivdorek, pritožnik utemeljeno navaja, da izrek sodbe ni razumljiv in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (Sklep VS II Kp 11427/2009 z dne 5. 10. 2010). Ni pa mogoče trditi, da bi bila podana tudi kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je nesporno, da je bilo obdolžencu omogočeno sodelovanje in spremljanje glavne obravnave v svojem jeziku.

7Prvi odstavek 7. člena ZKP zapoveduje, da se vloge sodišču podajajo v slovenskem jeziku. Obtožni akt mora biti torej, kot vsaka druga vloga, v celoti podan v slovenskem jeziku. Tudi besede, ki so bile morebiti izrečene v tujem jeziku, morajo biti v opisu dejanja navedene v slovenskem prevodu (primerjaj s sodbo VSK II Kp 36/2017 z dne 12. 7. 2018), če se le da tako, da so v opisu navedene besede tako v izvirniku, kot tudi v prevodu (glej tudi sodbo VSRS I Ips 36/2017 z dne 23. 5. 2019). Ker je uradni jezik sodišča slovenski, izjemoma italijanski ali madžarski jezik, ne pa tudi bošnjaški ali kateri drug jezik, je takšen obtožni akt, ki je deloma sestavljen v tujem jeziku, v neskladju s 7. členom ZKP in bi ga bilo posledično treba obravnavati kot nerazumljivo vlogo, v skladu s tretjim v zvezi z drugim odstavkom 76. člena ZKP.

8Pritožbeno sodišče je tako, ker je ugotovilo, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je izrek sodbe nerazumljiv, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo, kot pojasnjeno zgoraj, paziti, da bo izrek sodbe razumljiv in bo sodba v celoti spisana v uradnem jeziku sodišča.

9Sodišče prve stopnje bo v morebitnem novem sojenju moralo biti posebej pozorno tudi na pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da konkretno za besede „pobit ču vas sve što vas ima“, ki so navedene kot del obravnavane grožnje v opisu dejanja iz izreka obtožnega akta, ni podan predlog za pregon iz tretjega odstavka 135. člena KZ-1. Pri tem bo moralo upoštevati, da iz predloga za pregon in kazenske ovadbe (l. št. 4, 5) izhaja, da je oškodovanec povedal le, da mu je obdolženec grozil z besedami „jebem ti mater, ubiču te, jebem ti onog koji te je sprdio“ ter z drugimi besedami, za katere je oškodovanec navedel, da se jih ne spomni točno. Besede „pobit ču vas sve što vas ima“ je prvič omenila oškodovančeva žena C. C. (l. št. 48), podobno je navedel tudi obdolženčev sosed D. D. (l. št. 45), pri čemer sta slednja na splošno izpovedovala o dogajanju kritičnega dne, in sicer tudi o času, preden je domov prišel oškodovanec. Povedala sta, da se je obdolženec že pred tem razburjal in grozil vsem tam prisotnim, zato bo treba presoditi, ali je mogoče trditi, da so bile besede „pobit ču vas sve što vas ima“ izrečene kot grožnja prav oškodovancu B. B., kot to sicer obdolžencu očita opis dejanja v izreku obtožnega akta, oziroma, ali so bile izrečene v času, ko je bil na kraju dogajanja oškodovanec sploh prisoten. Posledično pa tudi, ali jih je mogoče avtomatično zajeti pod „druge besede“, ki naj bi jih obdolženec izrekel oškodovancu in za katere je ob podaji ovadbe in predloga za pregon oškodovanec navedel, da se jih ne spomni točno.