VSL Sklep I Cp 1289/2021

Pritožba nasprotne udeleženke Mestne občine ... se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Mestna občina ...¹ pravna naslednica Občine ..., imetnice pravice uporabe nerazdeljenih posameznih delov stavbe z ID znakom 000-9999, in dovolilo udeležbo G. V. in N. 0. (točka A). Nadalje je ugotovilo pod točko B, da na stavbi z ID znakom 000, stoječi na parc. št. 77/6, k.o. ..., z naslovom L., obstoji etažna lastnina, da je v zemljiški knjigi že delno vpisana etažna lastnina in kako. Ugotovilo je, kateri deli stavbe so še splošni skupni deli stavbe, kot tudi, da ima stavba še sedem posameznih delov. Ugotovilo je tudi idealne deleže solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov. Pri sedmih posameznih na novo določenih/vzpostavljenih posameznih delih stavbe je ugotovilo tudi obstoj lastninske pravice, med drugim za posamezne dele stavbe z ID znakom 000-67, 000-68, 000-69 in 000-70 v korist udeleženke MO (B/VIII. točka izreka). Ugotovilo je še, da nerazdeljeni posamezni deli stavbe z začasnim ID znakom 000-9999 po dokončani vzpostavitvi etažne lastnine ne obstojijo več.

2Nasprotna udeleženka MO se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper drugo alinejo VIII. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče ugotovilo, da obstoji lastninska pravica za posamezne dele stavbe z ID znaki 000-67, 000-68, 000-69 in 000-70 v njeno korist. Predlaga spremembo odločitve, tako da se ugotovi obstoj lastninske pravice za posamezna dela z ID znakom 000-67 in 000-68 v korist predlagateljice M. V. ali druge osebe, za posamezni del z ID znakom 000-69 v korist T. B. do celote ali druge osebe in za posamezni del stavbe z ID znakom 000-70 v korist M. V. in G. V., za vsakega do 1/2, ali v korist druge osebe. Ne strinja se z izpodbijano odločitvijo. V postopku je zatrjevala, da ni lastnica nobenega dela stavbe, ne posameznega, ne skupnega, in tudi ne nerazdeljenega dela stavbe. Zato ne more biti lastnica v izpodbijanem sklepu določenih posameznih delov. Sodišče je ugotovilo, da je MO zaradi dosedanjega lastništva nerazdeljenega posameznega dela stavbe še vedno in naprej lastnica novoustanovljenih štirih delov stavbe, kljub temu, da je prišlo do podatkov, da naj bi bili dejanski uporabniki in s tem tisti, ki upravljajo s temi štirimi prostori, v naravi kleti, M. V., T. B. ter M. in G. V. Pritožnica vztraja, da ni lastnica nobenih prostorov v stavbi in tudi ni uveljavljala lastninske pravice. Kljub temu je ugotovilo lastninsko pravico v njeno korist, in to zato, ker je v korist njene pravne prednice bila vpisana pravica uporabe v družbeni lastnini na nerazdeljenem posameznem delu stavbe. Občina ... je bila vpisana kot imetnica pravice uporabe zaradi očitne pomote pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno knjigo, ko je prihajalo do vknjižb lastništva v korist pravnih prednic udeleženke MO. Ob informatizaciji zemljiške knjige namreč referenti niso imeli podatkov o pravem imetniku pravice uporabe. Izpodbijana odločitev je nevzdržna, saj je kljub trditvam, da ni lastnica nobenega dela v stavbi in da nima nobenega ustreznega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na kateremkoli delu v stavbi, vseeno postala oziroma še vedno ostala lastnica štirih posameznih delov stavbe. Ker nima pravnega naslova, s katerim bi to lahko spremenila, ni podlage za morebitno pravdo po 35. členu Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Lastnik mora biti nekdo drug in ne MO, ki ne ve več, kaj naj stori, če bo izpodbijani sklep postal pravnomočen. Če pa sodišče šteje, da je lastništvo na teh štirih delih stavbe prešlo na pritožnico in da ima s tem vsa lastniška upravičenja, bi moralo to izrecno navesti v sklepu. Sodišče bi moralo pojasniti vsem udeležencem postopka, tudi uporabnikom posameznih delov stavbe, da kot dejanska in zemljiškoknjižna lastnica lahko uporablja, upravlja in razpolaga s spornimi prostori in zato njenemu lastništvu nihče ne more več nasprotovati. V primeru pravnomočnosti sklepa mora biti situacija ustrezno razrešena.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče (tudi) o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki ne postane materialno pravnomočna, ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

5Sodišče prve stopnje je odločitev o obstoju lastninske pravice nasprotne udeleženke na posameznih delih z ID znaki 000-67 do 000-70 oprlo na naslednje ugotovitve: 1) nasprotna udeleženka je zemljiškoknjižna lastnica navedenih delov, ki so bili del nerazdeljenega dela stavbe; 2) nihče od udeležencev postopka ni zatrjeval obstoja lastninske pravice na navedenih delih niti predložil listin, s katerimi bi izkazal pravni temelj za pridobitev lastninske pravice; 3) uporabniki določenih spornih delov M. V., T. B. ter M. in G. V. kljub pozivu sodišča niso uveljavljali in dokazovali svoje lastninske pravice.

6Nasprotna udeleženka je zemljiškoknjižna lastnica spornih delov ter z izdajo izpodbijanega sklepa ni prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega lastnika. Kot lastnica spornih posameznih delov je bila v zemljiško knjigo namreč vpisana družbena lastnina s pravico uporabe Občine ..., to pa ustreza lastninski pravici nasprotne udeleženke. Slednja priznava, da je univerzalna pravna naslednica Občine ..., v skladu z določbo tretjega odstavka 5. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) pa se v primeru, da je pravica uporabe na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi v korist občine ali mesta, vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi po uradni dolžnosti.

7Pritožbeno ni sporno, da pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice za štiri sporne posamezne dele stavbe ni izkazan v korist nobenega pridobitelja posameznega dela. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi podatkov s strani upravnika stavbe, da naj bi bila posamezna dela št. 67 in 68 v uporabi M. V. (predlagateljice postopka), del št. 69 v uporabi T. B., del št. 70 pa v uporabi M. in G. V., vse osebe, ki bi lahko imele interes za udeležbo v postopku, vključno z domnevnimi lastniki, pozvalo k opredelitvi, ali uveljavljajo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na teh delih, ki v naravi predstavljajo kleti, in jih seznanilo, da to lahko storijo s predložitvijo listine, s katero izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na navedenih delih. Glede spornih posameznih delov je M. V. odgovorila, da ne uveljavlja lastninske pravice na dodatnih kleteh, T. B. se na poziv ni odzval. M. in G. V. tudi nista izrecno uveljavljala lastninske pravice na dodatni kleti, temveč sta le predložila kopijo kupoprodajne pogodbe z dne 1.11. 2000, ki pa po neizpodbijani oceni sodišča prve stopnje predstavlja ustrezni pravni naslov za posamezni del št. 000-64, katerega sta po podatkih zemljiške knjige že lastnika.

8Iz povzetega poteka postopka izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo skladno z določbami ZVEtL-1. Ker ni nihče uveljavljal kot ne izkazal pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornih posameznih delih (19. člen ZVEtL-1) niti pogojev za njeno priposestvovanje (20. člen ZVEtL-1), je v takem položaju na podlagi prvega odstavka 31. člena ZVEtL-1 pravilno odločilo, da je lastnica spornih enot zemljiškoknjižna lastnica, torej nasprotna udeleženka.

9ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. Upoštevajoč takšno zasnovo postopka so nepomembne vse pritožbene navedbe, s katerimi nasprotna udeleženka utemeljuje, da ni lastnica spornih posameznih delov. Bistveno je namreč le to, da glede njih ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe, zato ni podlage, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje.² Pri tem velja dodati, da ZVEtL-1 ne omogoča rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice.

10Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je za nasprotno udeleženko neugodno, da so na podlagi izpodbijane odločitve štirje zgoraj navedeni sporni deli ostali v njeni lasti, čeprav je sama lastninsko pravico ves čas postopka zanikala. To dejstvo je upošteval tudi zakonodajalec in z ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogočil, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1). Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.³ Nasprotna udeleženka v postopku ni podala predloga za vzpostavitev etažne lastnine v korist določenega pridobitelja spornih posameznih delov, še manj ga je podkrepila z ustreznimi navedbami in dokazi. Kljub zatrjevanemu interesu za spremembo zemljiškoknjižnega stanja se je omejila na zanikanje svoje lastninske pravice ter pobudo prepustila domnevnim pridobiteljem spornih delov. Dejstvo, da slednji kljub ustreznim pozivom sodišča svoje lastninske pravice niso uveljavljali in izkazovali, žal bremeni njo. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov. Čeprav se na ohranjeno lastninsko pravico nasprotne udeleženke res navezujejo določene pravne in ekonomske posledice, pa to na odločitev ne more vplivati. Položaj pritožnice v tem pogledu ne bo slabši, saj je bila že doslej zemljiškoknjižna lastnica. Kot taka ima trenutno vsa lastninskopravna upravičenja. Vendar velja ponoviti, da ta odločitev glede na namen tega nepravdnega postopka ni ovira, da se spor o morebitnem drugačnem lastništvu l (v korist tretjega) reši v pravdnem postopku.

11Ker pritožba torej ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 163. členom s 3. členom ZVEtL-1), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ V nadaljevanju MO
² Glej odločbe VSL I Cp 422/2018, II Cp 781/2018, I Cp 470/2020.
³ Glej odločbe pod op. 2 in I Cp 2788/2016.