UPRS sodba I U 2196/2009

Tožba se zavrne.

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil prošnjo tožeče stranke za podaljšanje roka za odpravo pomanjkljivosti vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta na zemljiščih parc. št. 372/56, 372/57, 372/65 in 372/66 k.o. ... (1. točka) in zavrgel vlogo tožeče stranke za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja (2. točka). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožeča stranka v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju: ZUP) pozvana, da svojo nepopolno vlogo dopolni z dokazilom o pravici graditi ter z dvema izvodoma projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08, v nadaljevanju: Pravilnik). Tožeča stranka je v nadaljevanju postopka dvakrat zaprosila za podaljšanje postavljenega roka za odpravo pomanjkljivosti vloge, kar ji je bilo ugodeno s sklepoma št. ... z dne 24. 4. 2009 in št. ... z dne 1. 6. 2009. Nato je tožeča stranka dne 30. 6. 2009 ponovno vložila prošnjo za podaljšanje roka, ker postavljeni rok ni omogočal fizične izvedbe projektne dokumentacije. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožeča stranka prošnjo sicer vložila pred iztekom roka, vendar je odločil, da roka ne bo ponovno podaljšal glede na to, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena že 24. 2. 2009 in tožeča stranka do 7. 7. 2009 ni odpravila pomanjkljivosti. Ker tožeča stranka ni predložila projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, je njena vloga ostala nepopolna, zato jo je bilo treba zavreči na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP.

Drugostopenjski organ v svoji zavrnilni odločbi navaja, da je postopanje prvostopenjskega organa pravilno, saj bi morala tožeča stranka projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti že k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. Pravilno je bila opozorjena na odpravo pomanjkljivosti in imela je dovolj časa, da bi pomanjkljivosti odpravila. V tem primeru ne gre zgolj za spremembe in dopolnitve projekta ali za predložitev določenih manjkajočih listin, temveč gre za izdelavo nove projektne dokumentacije. Neutemeljene so navedbe, da je postopek vodila oseba, ki ga ne bi smela voditi. V skladu z določbo 24. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 126/07, v nadaljevanju: ZGO-1) je v obravnavni zadevi pristojni upravni organ za gradbene zadeve Upravna enota Ljubljana in po določbi 30. člena ZUP lahko predstojnik organa pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe.

Tožeča stranka v tožbi v celoti ponovi pritožbene ugovore, pri čemer navaja, da bi moral prvostopenjski organ pri odločanju o podaljšanju roka ugotoviti, ali je predlog za podaljšanje vložen pred iztekom roka in ali je investitor v predlogu navedel upravičene razloge za podaljšanje. Po njenem mnenju okoliščina, koliko časa je minilo od vložitve vloge, ne sme imeti vpliva na odločitev na podlagi 3. odstavka 99. člena ZUP. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi se upravni organ opredelil do razlogov, ki jih je tožeča stranka navedla v predlogu za podaljšanje roka, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Upravni organ bi moral podati jasna in obrazložena pravna stališča, zakaj razlogov za podaljšanje roka ni štel za utemeljene, ne pa samo navesti, koliko časa je minilo od vložitve vloge. Tožeča stranka je jasno navedla, da v postavljenem roku dokumentacije fizično ni bilo mogoče izdelati in pri tem navedla objektivne razloge, na katere ni imela nobenega vpliva. Šlo je namreč za spremembo dokumentacije na podlagi mnenja soglasodajalca MOP-ARSO, ki mu je tožeča stranka morala slediti in spremeniti projekt. Izpodbijani sklep je nezakonit tudi zato, ker je postopek pred izdajo prvostopenjske odločbe vodila oseba, ki ni zaposlena na delovnem mestu, sistemiziranem v Izpostavi A., ampak na delovnem mestu v Izpostavi B. Izpostave so organizirane teritorialno in lahko postopek pred izdajo odločbe vodi izpostava, na območju katere je predvidena gradnja. Tožeča stranka nadalje meni, da je podana odškodninska odgovornost Občine C., če predmetno gradbeno dovoljenje ne bo izdano. Občinski svet je namreč potrdil obstoječ projekt investitorja, nato pa čez noč s spremembo Odloka onemogočil izvedbo projekta z namenom onemogočiti tožečo stranko in povzročiti škodo. Sklepno tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo (pravilno: sklep) odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila nepopolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, zato jo je prvostopenjski organ v skladu s 1. odstavkom 67. člena ZUP pozval k odpravi pomanjkljivosti vloge, in sicer med drugim k predložitvi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prvostopenjski organ je v nadaljevanju dvakrat ugodil prošnji tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev nepopolne vloge in rok podaljšal s sklepoma z dne 24. 4. 2009 in z dne 1. 6. 2009. Tožeča stranka je nato še tretjič vložila prošnjo za podaljšanje roka, pri čemer je v prošnji navedla, „da ni mogoča fizična izvedba dokumentacije“. Tudi po presoji sodišča je bila z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnjena tretja prošnja tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, saj je upravni organ že dvakrat podaljšal rok za dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ki bi ji morala tožeča stranka že ob njeni vložitvi predložiti ustrezno projektno dokumentacijo.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka 2. odstavka 54. člena ZGO-1). To pomeni, da brez predložitve ustrezne projektne dokumentacije, izdelane na podlagi določil Pravilnika, pristojni organ ne more vsebinsko odločiti o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in je v posledici vezan na pravila o ravnanju z nepopolno vlogo. Ker je projektna dokumentacija obvezna sestavina vloge, mora upravni organ prošnjo za podaljšanje roka za njeno dopolnitev obravnavati restriktivno, investitor pa mora svojo nepopolno vlogo v čim krajšem roku dopolniti z ustrezno izdelano projektno dokumentacijo. Upravni organ namreč nima zakonite podlage, da bi podaljševanje roka za predložitev projektne dokumentacije vezal na neko bodoče negotovo dejstvo, niti ga ne more podaljševati za nedoločen čas in to ne glede na to, da razlogi za to morda niso na investitorjevi strani. To velja še posebej v obravnavanem primeru, ko ne gre zgolj za predložitev nekaterih manjkajočih listin v projektu, temveč za predložitev celotnega projekta, pri čemer tudi tožeča stranka sama ne ve, kdaj bi bila projektna dokumentacija izdelana in pridobljena vsa ustrezna soglasja. Zato je pravilna odločitev o zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka in o zavrženju nepopolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, saj sta upravna organa svojo odločitev ustrezno obrazložila, z navedenimi razlogi pa se strinja tudi sodišče. Drugostopenjski organ je v celoti in popolno odgovoril na vse pritožbene ugovore, ki jih zdaj ponavlja tožeča stranka v tožbi, pri čemer je tudi pojasnil, da tožeča stranka z odločitvijo o zavrženju njene vloge ni izgubila pravice, da ponovno vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ko bo pridobila ustrezno projektno dokumentacijo.

V zvezi s ponovljenim pritožbenim ugovorom, da je postopek pred izdajo odločbe vodila oseba, ki ga ne bi smela voditi, se je že drugostopenjski organ pravilno skliceval na določbo 24. člena ZGO-1, po kateri je pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso državnega pomena, na prvi stopnji upravna enota, na katerem območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi je to Upravna enota Ljubljana, ki je po svoji izpostavi A. izdala izpodbijani sklep. Po določbi 30. člena ZUP lahko predstojnik upravnega organa (načelnik upravne enote) pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo odločbe. Bistveno torej je, da ima oseba, ki je pooblaščena za vodenje postopka pred izdajo odločbe, za to ustrezno pooblastilo. Da oseba, ki je vodila postopek izdaje pred izdajo izpodbijanega sklepa ne bi imela ustreznega pooblastila načelnika upravne enote za vodenje postopka v gradbenih zadevah, tožeča stranka ne ugovarja, temveč navaja, da je postopek vodila oseba, zaposlena pri drugi izpostavi iste upravne enote, kar na zakonitost izvedenega postopka nima nobenega vpliva. Postopek je tako vodila pooblaščena oseba za vodenje postopka in izpodbijani sklep izdala teritorialno in stvarno pristojna izpostava upravne enote.

Na odločitev o tej zadevi tudi ne morejo vplivati navedbe, da je občina pred vložitvijo vloge spremenila prostorski akt in da naj bi v posledici nastala njena odškodninska odgovornost, saj to ni predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

Sodišče je po ugotovitvi, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 119/08 – odločba US, v nadaljevanju: ZUS-1). Izrek o zavrnitvi tožbe vsebuje tudi zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka.