VSRS Sklep IV Ips 74/2010

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Storilec prekrška D.P. je bil s posebnim plačilnim nalogom Policijske postaje Šmarje pri Jelšah z dne 28.9.2009 spoznan za odgovornega prekrška po petem v zvezi z drugim odstavkom 30. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Izrečena mu je bila globa 460,00 EUR in šest kazenskih točk v cestnem prometu. Zoper ta plačilni nalog je storilec vložil ugovor, ki je bil s sklepom prekrškovnega organa z dne 1.11.2009 zavržen kot prepozen. Zoper takšno odločbo je zagovornik vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec. Meni, da je sodišče ob ugotovitvi, da je bil zadnji dan osemdnevnega roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog sobota, napačno štelo, da se v takšnem primeru ne more uporabiti določba drugega odstavka 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi osmim odstavkom 63. člena in prvim odstavkom 57. člena ZP-1, po kateri se rok izteče s potekom prvega prihodnjega delavnika, ko je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sklep Policijske postaje Šmarje pri Jelšah z dne 1.11.2009 v zvezi s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah ZSV 267/2009 z dne 8.12.2009 zaradi kršitve osmega odstavka 63. člena v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZP-1 in drugim odstavkom 101. člena ZUP razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3Storilec prekrška se o zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ni izjavil, njegov zagovornik pa se je v izjavi z dne 9.3.2010 strinjal s stališčem vložnika zahteve.

B.

4V skladu s 57. b členom ZP-1 ima kršitelj zoper plačilni nalog iz 57. člena tega zakona, ki se izda za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. ZP-1 določa rok za vložitev ugovora, ne vsebuje pa določb o štetju rokov. V hitrem postopku so ta vprašanja urejena v prvem odstavku 58. člena ZP-1, ki glede rokov napotuje na smiselno uporabo določil ZUP.

5Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Sloveniji ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.

6V obravnavani zadevi je storilec D.P. prejel plačilni nalog Policijske postaje Šmarje pri Jelšah dne 9.10.2009. Upoštevaje drugi odstavek 100. člena ZUP, ki določa, da se v rok določen po dnevnih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, je bila zadnji dan osemdnevnega roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog sobota 17.10.2009. Storilec prekrška je ugovor zoper navedeni plačilni nalog vložil preko zagovornika priporočeno po pošti v ponedeljek 19.10.2009.

7Ne gre pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, ki meni, da je sodišče v izpodbijani sodbi napačno štelo, da se je rok za vložitev ugovora v obravnavani zadevi iztekel v soboto 17.10.2009, ker policija dela tudi na ta dan. Kot je že pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 59/2007 z dne 14.2.2008, na katero se sklicuje tudi vložnik zahteve, ni pomembno, ali državni organ v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, dela ali ne. To je pomembno v primerih, ko državni organ ne bi delal tudi kak drug dan, saj bi v skladu z določbo drugega odstavka 101. člena ZUP veljalo, da se rok, ki bi se sicer iztekel na ta dan, iztekel prvi naslednji delavnik. Po določbi drugega odstavka 101. člena ZUP je torej v primeru, kadar se rok za vložitev ugovora izteče na soboto, potrebno ugotavljati ali prekrškovni organ na ta dan dela ali ne in prav to je storilo sodišče v izpodbijani sodbi, kjer je ugotovilo, da je policija v soboto 17.10.2009 delala, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za prenos izteka roka na ponedeljek. Vložnik zahteve utemeljeno navaja, da ni ključnega pomena dejstvo, da policija vedno dela, saj se v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, le ta izteče na naslednji delovnik, ne glede na to, da je policija ob navedenih dneh delala. Odločilno je dejstvo, da je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, v predmetni zadevi je bila to Policijska postaja Šmarje pri Jelšah, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delavnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve. Ob tem je treba dodati, da sobote glede štetja rokov ni moč šteti za dela prost dan, saj takšne razlage ne dopušča določba 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki taksativno našteva dela proste dneve in med njimi ni sobote. Vložnik zahteve pravilno opozarja, da je rok, ki se izteče na dan sobote, v kazenskem postopku drugače urejen. V določbi četrtega odstavka 88. člena Zakona o kazenskem postopku je namreč izrecno navedeno, da se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika tudi v primeru, če je zadnji dan roka sobota. Jezikovna razlaga določbe drugega odstavka 100. člena ZUP, ki med izjemami glede izteka roka sobote ne navaja, je popolnoma nedvoumna in ne omogoča enake razlage tega procesnega vprašanja kot v kazenskem postopku. Takšnih zaključkov ne more omajati niti vložnikovo sklicevanje na zahtevo po pravni varnosti in pravice obrambe pri vlaganju pravnih sredstev v postopku o prekršku.

8Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s členom 171. ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.