UPRS sodba U 1524/2008

1.Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je odločba Generalnega državnega pravobranilca št. ... z dne 20. 12. 2007 nezakonita.

2.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 80 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da je pravna podlaga te odločbe Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), Zakon o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju ZDPra) in Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 109/07) - v točki 1 izreka; da se s to določbo določi tožnici osnovna plača na podlagi uvrstitve njene funkcije v plačni razred, prevedena in primerljiva plača pred prvim obračunom plač po ZSPJS, upravičenost do dodatkov, upravičenost do napredovanja in plačila delovne uspešnosti, začetek obračuna in izplačila plače v skladu z ZSPJS in prenehanje veljavnosti določb individualnih aktov - v 2. točki izreka; da se plača obračunava za povprečno delovno obveznost v trajanju 174 delovnih ur - 3. točka izreka; da je nominalni znesek osnovne plače 3.571,22 EUR, prevedeni plačni razred 54., prevedena osnovna plača 3.577,87 EUR - 4. točka izreka; določila je tožnici plačni razred po 7. členu ZSPJS in osnovno plačo po 9. členu ZSPJS, in sicer 51. plačni razred in osnovno plačo 3.180,71 EUR - 5. točka izreka; odločila o varovanju plače tožnice do primerljivega zneska plače, določenega po ZSPJS, v skladu z 49. f členom ZSPJS - v 6. točki izreka; določila upravičenost do dodatkov - v 7. točki izreka; odločila o upravičenost do napredovanja in plačila delovne uspešnosti - v 8. točki izreka; določila obračun in izplačila plače v skladu z ZSPJS - v 9. točki izreka; določa, da s to odločbo prenehajo veljati vse določbe individualnih aktov, izdanih državnemu pravobranilcu, ki se nanašajo na uvrstitev v plačilni razred po predpisih, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJT oziroma na obračun plače po predpisih, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS - 10. točka izreka; določila, kaj so sestavni deli odločbe - 11. točka izreka; in določila, da začne odločba veljati s 1. 1. 2008 - 12. točka izreka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožnica na dan izdaje odločbe dosegla plačilni razred, ki se uporablja do začetka izplačila plač po ZSPJS, da je bil na podlagi akta o prevedbi nominalnih zneskov osnovnih plač funkcij in prevedbi nominalnih zneskov osnovnih plač funkcionarjev državnega pravobranilstva ter njihovi umestitvi v plačne razrede nominalni znesek osnovne plače prevedren v 54. plačni razred, oziroma se tožnico uvrsti v 51. plačni razred. Osnovna plača po prevedbi oziroma po uvrstitvi v plačni razred izhaja iz priloge 1 ZSPJS. Navaja tudi, da so uvrstitve funkcij v plačne razrede določene v prilogi 3 ZSPJS ter da vrsto, pogoje in višino dodatkov državnih pravobranilcev določa ZSPJS v 7. poglavju, napredovanje ureja 2. oddelek 8. poglavja ZDPra ter da se po 32. členu ZSPJS - G plače funkcionarjem pričnejo obračunavati s 1. 1. 2008.

Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

Tožnica v tožbi navaja, da je njena uvrstitev v 51. plačni razred nezakonita in da je nezakonit akt o prevedbi. Pravne podlage za uvrstitev njene osnovne plače v 51. plačni razred ne daje tudi 2. odstavek 9. člena ZSPJS, na katerega se sklicuje tožena stranka v drugostopenjski odločbi, saj so določbe 9. člena ZSPJS namenjene urejanju razmerij, ki so na novo nastala že po uveljavitvi ZSPJS, medtem ko so prehodne določbe, med katere spada tudi 49. c člen zakona, namenjen prilagoditvi že obstoječih razmerij novi zakonski ureditvi, ob hkratnem varovanju že pridobljenih pravic. Namen prehodnih odločb je v tem, da se določena razmerja uredijo drugače, kot jih sicer ureja zakon in to velja tudi za korektni primer. Po določbah ZSPJS bi bila pravilna prevedba osnovne plače uvrstitev v 54. plačni razred. Četrti odstavek 49. c člena ZSPJS namreč določa, da se nominalni znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcijo, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Torej iz citirane določbe izhaja, da se osnovna plača prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližjemu plačnemu razredu in je kakršnakoli drugačna prevedba nezakonita. Tožnica je bila pred izdajo izpodbijane odločbe uvrščena v najvišji plačilni razred to je 54. Z uvrstitvijo v 51. razred pa se je njen položaj bistveno poslabšal in je v neskladju z 49. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, njej pa povrnejo stroški upravnega spora. Po potrebi naj se tudi prekine postopek, da Ustavno sodišče RS ugotovi neustavnost izpodbijanih odločb in jih razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ZSPJS v 9. členu določa, da je osnovna plača funkcionarja določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija oziroma s plačnim razredom, ki ga je funkcionar pridobil z napredovanjem, če funkcionar lahko napreduje v skladu z zakonom. Tožnica je v funkciji državne pravobranilke dosegla tri napredovanja, zato je bila pravilno uvrščena v 51. plačni razred. Varovanje osnovne plače je določeno v 49. f členu ZSPJS.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

ZSPJS v 4. odstavku 49. c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49. a in 49. b členom tega zakona, prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Prevedba se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij. V obravnavni zadevi je bilo ugotovljeno, da znaša nominalni znesek osnovne plače pred prevedbo 3.571,22 EUR in to dejstvo ni sporno. Ker 4. odstavek 49. c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Znesku 3.571,22EUR pa po tabeli 1 ustreza 54. plačnemu razredu, kar pomeni, da bi morala biti tožnica glede na določilo 4. odstavka 49. c člena ZSPJS uvrščena v 54. plačni razred, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku v konkretnem primeru. Ker pa je bila uvrščena v 51. plačni razred, to pomeni, da je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS in je zaradi tega odločba nezakonita. Tožena stranka se nepravilno sklicuje na 9. člen ZSPJS, saj 9. člen ni namenjen določanju prevedbe iz enega v drug plačni sistem, pač pa je v tem členu v 2. odstavku določeno, kaj obsega osnovna plača funkcionarja. Sodišče glede tega tudi pritrjuje tožnici, ki pravi, da so določbe 9. člena ZSPJS namenjene urejanju razmerij, ki so na novo nastala že po uveljavitvi ZSPJS, medtem ko so prehodne določbe, kamor se šteje tudi 49. c člen zakona, namenjene določanju prehoda iz starega v nov plačni sistem. To izhaja že iz samega dejstva, da je 49. c člen med predhodnimi odločbami. Navedena razlaga pa tudi izhaja iz 10. člena zakona, ki v 1. odstavku določba, da se osnovne plače funkcionarjev določijo z uvrstitvijo v plačni razred, v 2. odstavku pa ta člen določa, da je določena uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede v prilogi 3 tega zakona. Deseti člen, ki se nahaja v poglavju 4 zakona (določanje osnovne plače), se torej sklicuje na prilogo 3, medtem ko se 49. c člen sklicuje na uporabo priloge 1 ZSPJS. Po mnenju sodišča pri prevedeni odločbi uporaba 9. in 10. člena zakona ne pride v poštev, temveč uporaba prehodnih in končnih določb.

Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijan odločba nezakonita. Podlago za tako odločitev daje sodišču 2. odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da če je bil izpodbijani upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb, sodišče v primerih iz prejšnjega odstavka s sodbo ugotovi nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta. Dejstvo je, da je bil v konkretnem primeru izpodbijani upravni akt že izvršen, saj se je tožnici začela plača s 1. 1. 2008 obračunavati po ZSPJS. Če bi sodišče odločbo odpravilo in vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, prvostopenjski organ ne bi več mogel uporabiti določb tedaj veljavnega ZSPJS, saj se je priloga 1 od tedaj naprej večkrat spremenila in tako prvostopenjski organ 49. c člena (4. odstavek) ne bi mogel pravilno uporabiti. S tem pa bi se vzpostavilo nezakonito stanje. Zato sodišče ni moglo sprejeti drugačne odločitve, kot da je ugotovilo to, da je izpodbijana odločba nezakonita.

K točki 2 izreka:

Po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 se tožniku, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi ali ugotovi njegovo nezakonitost, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje. Po odločbi 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS št. 24/07) se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 80 EUR. Vračilo plačane sodne takse lahko tožnica zahteva po odločbah Zakona o sodnih taksah.