VSL Sklep II Kp 18162/2019

Ob pritožbenem preizkusu se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kranju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1. Obtoženemu je po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po drugem odstavku 187. člena KZ-1 v zvezi z 51. členom KZ-1 določilo kazen eno leto zapora, s preizkusno dobo treh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in odločilo, da potrebni izdatki in nagrada zagovornika po uradni dolžnosti bremenijo proračun.

2Sodbo s pritožbo izpodbija obtoženčev zagovornik, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v „ponovno odločanje“.

3Ob obravnavanju pritožbe pritožbeno sodišče pri preizkusu po uradni dolžnosti ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je neobrazložena glede odločilnih dejstev.

4Prvi odstavek 187. člena KZ-1 določa, da se kaznuje, kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu. Drugi odstavek navedenega člena ureja kvalificirano obliko dejanja, ki je med drugim podana, ko je dejanje storjeno proti mladoletni osebi.

5Določba 187. člena KZ-1 je tako imenovana tiha blanketna norma, saj zakonska dispozicija sama v celoti ne določa zakonskega stanu kaznivega dejanja, ampak je za podrobno opredelitev posameznih zakonskih znakov – natančneje, opredelitev zakonskega znaka „prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu“ – potrebno uporabiti norme z drugih pravnih področij (dopolnilne norme).¹ To pomeni, da je potrebno zakonsko določbo 187. člena KZ-1 dopolniti z drugimi predpisi z relevantnega področja, v konkretnem primeru z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami² v zvezi z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog,³ kot to izhaja iz opisa obtožencu očitanega dejanja.⁴ Blanketna kazenskopravna norma in dopolnilna norma tvorita tisto pravno celoto, ki jo sodišče uporabi glede na ugotovljeno dejansko stanje. Vprašanje, ali je podano kaznivo dejanje ali ne, se presoja po tem, ali iz dejanja, opisanega v obtožbi, izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja, navedeni v obeh omenjenih normah.⁵

6Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo dokazni postopek in pojasnilo ugotovljene okoliščine dogajanja dne 24. 3. 2019. V točki 15 izpodbijane sodbe je na tej podlagi zaključilo, da ni nobenega dvoma, da je kritičnega dne obtoženec B. B. izročil drogo GHB in mu predlagal, da jo s C. C. poskusita, kar sta tudi storila, pri tem pa je vedel, da je C. C. mladoletna.

7Sodišče prve stopnje pa ni pojasnilo, kako tako ugotovljen dejanski stan ustreza zakonsko opredeljenim znakom kaznivega dejanja, kot izhajajo iz opisa. Iz izpodbijane sodbe je povsem izostala obrazložitev glede odločilnega dejstva – zakonskega znaka „prepovedane droge“. Sodišče prve stopnje namreč ni obrazložilo, kako to, da je obtoženec s tem, ko je B. B. in mladoletnici za uživanje izročil GHB, izpolnil zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja, saj ni niti z besedo pojasnilo, ali in zakaj snov GHB predstavlja prepovedano drogo, kot jo na podlagi blanketne določbe 187. člena KZ-1 opredeljujejo relevantni dopolnilni predpisi.

8Če oziroma ko bi sodišče prve stopnje ugotovilo, in tudi ustrezno obrazložilo, kaj snov GHB, katere uživanje naj bi obtoženec omogočil tretjim osebam, predstavlja, torej ali gre za snov, ki je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog razvrščena kot prepovedana droga, bi moralo v nadaljevanju, glede na opis očitanega dejanja, pojasniti tudi razmerje med snovjo GHB in snovjo GBL, ki se pojavlja v opisu. V obtožbenem opisu dejanja se namreč obtožencu očita, da je mladoletnici in B. B. izročil tekočino gama butirolakton (GBL), pri čemer nadaljnji opis pojasnjuje, da je GBL na podlagi 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v zvezi z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog razvrščen kot prepovedana droga, in sicer kot ester Gama hidroksi butanojske kisline (GHB) v III. skupino Uredbe. Izpodbijana sodba pa v obrazložitvi vseskozi navaja le snov GHB in se v ničemer ne opredeli do v opisu navedene snovi GBL, niti ne pojasni obtožbeno zatrjevane povezave med GHB in GBL.

9Pritožnik tako izpodbijani sodbi utemeljeno očita, da je med izrekom in obrazložitvijo podano nasprotje po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar je pritožbeno sodišče ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotovilo, da je v izpodbijani sodbi umanjkala že obrazložitev glede tega, kaj sploh predstavlja snov GHB. Šele, ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo in ustrezno obrazložilo, kaj v odnosu do zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja predstavlja snov GHB, bo lahko pojasnilo (pa tudi moralo pojasniti) odnos med snovjo GHB in v opisu navedeno snovjo GBL, pri čemer bo lahko svoje ugotovitve črpalo iz zaključkov oziroma pojasnil Poročila o preiskavi NFL z dne 15. 5. 2019 (l. št.36-37 ).

10Pritožbeno sodišče je torej na podlagi pooblastil, ki jih ima, po uradni dolžnosti (prva točka prvega odstavka 383. člena ZKP), zaključilo, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo določbe kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Zato jo je s sklepom razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na ugotovljeno kršitev je postal preizkus preostalih pritožbenih navedb brezpredmeten.⁶

11Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ponovno izvesti vse dokaze ter ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja. Pri tem bo moralo v obzir vzeti tudi pritožbene pomisleke in se opredeliti do vprašanj, ki jih izpostavlja pritožba. Predvsem pa bo moralo sodišče prve stopnje svoje zaključke ustrezno obrazložiti in se jasno opredeliti do vseh zakonskih znakov blanketne določbe drugega v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1, kot so konkretizirane v obtožbenem opisu obtožencu očitanega dejanja.

¹ Šepec Miha v: Dr. Korošec Damjan, et al., Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 213.
² Ur. l. RS št. 108/1999 s spremembami.
³ Ur. l. RS št. 45/2015 s spremembami.
⁴ Šepec Miha v: Dr. Korošec Damjan, et al., Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 213-214.
⁵ Sodba VSRS I Ips 94/2010 z dne 16. 12. 2010 .
⁶ Hrovat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 827.