VSRS Sklep II Ips 75/2021

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo predlagatelja z dne 23. 9. 2019 in revizijo predlagatelja, vloženo po odvetniku, z dne 20. 9. 2019. Obe reviziji sta bili vloženi zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 571/2019 z dne 4. 7. 2019 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju N 328/1993 z dne 25. 4. 2019, s katerim je bil zavržen predlog predlagatelja za denacionalizacijo premoženja, navedenega v vlogi z dne 8. 7. 2011.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Dovoljenost revizije

3V skladu s tretjim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Revizija je torej v obravnavanem primeru dovoljena že po samem zakonu.

Presoja nižjih sodišč

4Sodišče prve stopnje je presodilo, da iz obeh vlog poleg tega, da sta naslovljeni kot revizija, niti posredno ne izhaja, da sta bili vloženi kot predlog za dopustitev revizije in da bi ju bilo treba kot taki obravnavati. Ker torej revizija s sklepom ni bila dovoljena, je sodišče vloženi reviziji zavrglo. Poleg tega je vloga (revizija), ki jo je vložil predlagatelj sam brez odvetnika, prepozna.

5Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje, da vloge, ki jo je vložil predlagatelj preko svojega pooblaščenca, ni mogoče obravnavati kot predlog za dopustitev revizije. Predlogu bi predlagatelj moral priložiti odločbe nižjih sodišč in listine iz sodnega spisa ter vsebinsko oblikovati predlog na način, kot je določeno v četrtem odstavku 367.b člena ZPP. Prav tako je vlogo naslovil na Okrajno sodišče na Ptuju, označil jo je kot revizijo ter iz vsebine vloge ne izhaja, da gre za predlog za dopustitev revizije. Dodatno je obrazložilo, da tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je revizija dovoljena s posebnim zakonom, od uveljavitve ZPP-E velja, da morajo udeleženci podati predlog za dopustitev revizije.

Povzetek revizijskih navedb

6Tožnik se ne strinja z zaključkom sodišča, da v vlogi niti posredno ni navedeno, da gre za predlog za dopustitev revizije. Natančno in konkretno so navedena sporna vprašanja in pojasnjeno je, da kršitve pravnih pravil kažejo na pomembnost zadeve, ki presega konkretno zadevo. Izpostavljeno je bilo tudi neustrezno upoštevanje sodne prakse ter podal je očitek kršitve ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS in pravice do poštenega sojenja.

Meni, da mu je dana pravica do vložitve revizije na podlagi določb Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Prvi odstavek 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so začeti pred uveljavitvijo, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. V 56. členu Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) je določeno, da je revizija dovoljena. Ker 56. člen ZDen ni spremenjen, je nedopustna razlaga, da je revizija dovoljena le ob dopustitvi s strani Vrhovnega sodišča. Pravna varnost zahteva, da so predpisi jasni in razumljivi, nejasnih pa ni dopustno tolmačiti v škodo strank. O tem izpodbijana odločba nima razlogov. Poudarja, da je kasneje sprejeti ZNP-1 drugače rešil pravico do revizije, kot je predpisano v 124. členu ZPP-E. Z obrazložitvijo sodišča druge stopnje, da je pritožnikova drugačna razlaga napačna, ni bilo ustrezno odločeno o njegovi pritožbi in je zato podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Opozarja, da se je proti sklepu sodišča prve stopnje pritožil tudi predlagatelj sam in o tej pritožbi v izpodbijanem sklepu ni nobene odločitve. V izpodbijani odločbi tudi ni upoštevano, da so bile predlagateljevi vlogi, ki jo je sam poslal na Vrhovno sodišče, priložene vse listine, ki se zahtevajo za revizijo. Tej vlogi je bila predložena tudi revizija, ki je bila vložena po pooblaščencu in ki izpolnjuje vse zahteve za predlog za dopustitev revizije. Ker v izpodbijani odločbi ni zadostnih razlogov, da bi se vloga morala upoštevati kot predlog za dopustitev revizije, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

7Sodišče je revizijo vročilo nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

Presoja utemeljenosti revizije

8Revizija je utemeljena.

9Predlagatelj utemeljeno opozarja, da z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pritožbi, ki jo je vložil sam. Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 11. 2019 sta bili namreč vloženi dve pritožbi, in sicer je dne 4. 12. 2019 pritožbo vložil predlagateljev pooblaščenec¹, dne 19. 12. 2019 pa je pritožbo vložil predlagatelj sam². Ne glede na to, da se vse pritožbe, ki jih stranka vloži do izteka pritožbenega roka, obravnavajo kot ena sama pritožba,³ je iz izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje I Cp 1139/2019 z dne 3. 3. 2020 razvidno, da je sodišče obravnavalo le pritožbene navedbe, podane v vlogi predlagateljevega pooblaščenca, o pritožbenih navedbah, podanih v predlagateljevi lastni vlogi, pa se sodišče ni izreklo, s čimer ga je prikrajšalo v pravici do izjave. Posledično je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 22. člena Ustave RS.

Odločitev o reviziji

10Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo reviziji ugodilo in razveljavilo sklep sodišča druge stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških

11Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Sestava senata in glasovanje

12Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ List. št. 471.
² List. št. 475.
³ Zobec, J.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 217.