VSRS Sklep X DoR 198/2021-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je člene od 332.a do 332.d ZPP možno šteti za uresničitev zahteve iz Procesne direktive EU "v nacionalnem pravu določiti postopke, s katerimi se zagotovi spoštovanje pravic prosilca do obrambe"?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-147/2014/86 (122-09) z dne 11. 1. 2021, s katero je bila tožniku zaradi obstoja izključitvenega razloga iz 3. alineje drugega odstavka 31. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrnjena prošnja za podaljšanje subsidiarne zaščite.

2Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča izhaja, da je toženka ugotovila obstoj navedenega izključitvenega razloga na podlagi tajnih dokumentov Slovenske obveščevalne varnostne agencije (v nadaljevanju SOVA), z vsebino katerih tožnika pred izdajo odločbe ni seznanila, saj je menila, da bi s tem kršila Zakon o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP). Upravno sodišče je presodilo, da je toženka postopek vodila zakonito in pojasnilo, da 23. člen Procesne Direktive 2013/32/EU¹ določa izjemo od tožnikove pravice do izjave, če je sodišču omogočen dostop do teh informacij in če je z nacionalnim pravom določen postopek, s katerim se zagotovi spoštovanje pravic prosilca do obrambe. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da je sodišču dostop do tajnih podatkov omogočen na podlagi 3. člena ZTP, poleg tega pa je z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisan postopek, s katerim se zagotovi spoštovanje pravic prosilca do obrambe, in sicer v členih od 332.a do 332.d ZPP. Po vpogledu v tajne dokumente SOVE na podlagi prvega in drugega odstavka 332.c člena ZPP je Upravno sodišče odločilo, da vpogleda vanje ne dopusti. Presodilo je, da tožnikova pravica do izjave, ki bi se nanašala na možnost proučitve dokumentov, glede na vsebino dokumentov SOVE ni nad interesi, ki se nanašajo na varstvo nacionalne varnosti.

3Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu ZPP in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijani sklep zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je tožnikovemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6V zvezi z dopuščenim vprašanjem tožnik zatrjuje, da Upravno sodišče ni upoštevalo neskladnosti med Procesno direktivo 2013/32/EU in določbami ZPP. Trdi, da 332.c člen ZPP ne določa, kako sodišče zagotovi spoštovanje pravic prosilca do obrambe v primeru, ko se vpogled v tajne podatke ne dopusti. Meni, da je vprašanje razmerja med nacionalnimi in evropskimi pravnimi normami pomembno za enotno uporabo prava. Po presoji Vrhovnega sodišča je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse pri uporabi tajnih dokumentov kot podlage za odločanje upravnih organov v postopkih mednarodne zaščite. Vprašanje skladnosti nacionalne zakonodaje s 23. členom Procesne direktive 2013/32/EU, ki ureja obseg pravne pomoči in zastopanje prosilcev za mednarodno zaščito, oziroma razlaga in obseg te določbe prava Evropske unije, je pomembno za vse prosilce za mednarodno zaščito, ki v postopkih mednarodne zaščite niso (bili) seznanjeni s tajnimi podatki, na katerih je (oziroma bi lahko) temeljila odločitev o njihovi prošnji. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

¹ Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).