UPRS Sodba I U 746/2020-10

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 984/2020 z dne 4. 6. 2020, se v 1. točki izreka odpravi v delu, s katerim je bil višji zahtevek zavrnjen, in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) tožniku na podlagi napotnice Bpp 984/2020 z dne 29. 4. 2020 priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP skupaj z DDV v znesku 156,06 EUR, višji zahtevek pa je zavrnil (1. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je pri odmeri nagrade upošteval, da sta se spora zaradi dodelitve mladoletnih otrok v vzgojo in varstvo, določitve preživnine ter stikov obravnavala skupaj, zato je vrednost storitve po deveti alineji tar. št. 18/2 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) 260 točk. Tožniku je tako po prvi alineji tar. št. 39/1 OT za posvet z upravičenko A.A. (v tem upravnem sporu stranko z interesom) v trajanju do ene ure priznal nagrado v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake začete pol ure posveta), po tar. št. 46/1 OT za elektronsko komuniciranje z upravičenko v trajanju do pol ure nagrado v višini 25 točk (50 točk x ½) ter po tar. št. 21/2 OT v zvezi z deveto alinejo tar. št. 18/2 OT, za sestavo in vložitev dveh pritožb zoper sklepa z dne 10. 4. 2020 in z dne 14. 4. 2020, ki zajema predlog za taksno oprostitev, pa nagrado v višini 130 točk (2 x 65 točk za vsako pritožbo). Navaja še, da je bila upravičenka z odločbo o dodelitvi BPP seznanjena, da je na podlagi določbe drugega odstavka 38. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžna sodišče, pred katerim bo potekal postopek, obvestiti o dodelitvi BPP, s tem pa je na podlagi določbe šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) upravičena do oprostitve plačila sodne takse, zato posebna vloga za oprostitev plačila sodne takse ni bila potrebna. Organ za BPP je tožniku priznal še pavšalne izdatke za materialne stroške tako, da je skupna višina priznane nagrade in pavšalnih potrebnih izdatkov ob upoštevanju polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) 213,2 točke, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 127,92 EUR.

2Tožnik se z zavrnilnim delom izpodbijane odločitve ne strinja in v tožbi navaja, da mu je organ za BPP stroške za nudenje BPP odmeril napačno. Obe vloženi pritožbi predstavljata pritožbi zoper meritorno odločitev, tj. sklep o začasni odredbi, zato bi moral nagrado odmeriti po 2. točki tar. št. 21/1 in tako 270 točk povečati za 25 odstotkov, kar pomeni 337,5 točke za vsako vloženo pritožbo. Trdi, da je organ za BPP povsem arbitrarno presojal, kateri stroški so bili za postopek potrebni in kateri ne, saj tožniku ni priznal približno 50 odstotkov priglašenih stroškov. Meni, da mu nepravilno ni priznal nagrad za pritožbi zoper sklepa o začasni odredbi (675 točk), pregled in študij zadeve (100 točk), tri sestanke (150 točk), deset elektronskih sporočil z upravičenko v angleškem jeziku (500 točk), končno poročilo upravičenki (50 točk), predlog za taksno oprostitev (100 točk), ugovor zoper plačilni nalog (100 točk) in 2 odstotka materialni stroškov, vse povečano za DDV, kar skupaj ob vrednosti odvetniške točke 0,6 EUR znaša 1.237,2 EUR. Trdi, da so bila vsa opravila utemeljena in potrebna. Dalje navaja, da če je vloženih več pravnih sredstev in je BPP dodeljena za vsako posebej, je treba priznati nagrado za vsako. Meni, da je bil v primerjavi z drugimi izvajalci BPP diskriminiran. Trdi tudi, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ker ni obrazloženo, zakaj priglašeni stroški niso bili potrebni. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in mu prizna vse priglašene stroške oziroma podrejeno naj zadevo vrne toženki v ponoven postopek ter ji naloži povrnitev stroškov postopka.

3Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

4Stranka z interesom odgovora na tožbo v danem roku ni podala.

5Tožba je utemeljena.

6Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

7Z odločbo Bpp 984/2020 z dne 29. 4. 2020 je bila prosilki za BPP, ki jo je zastopal tožnik, dodeljena redna BPP za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 638/2019 z dne 10. 4. 2020 in z dne 14. 4. 2020. Tožnik je v pravočasni zahtevi za povrnitev stroškov zastopanja zahteval povračilo naslednjih stroškov: za pregled zadeve in posvet s stranko 100 točk, za vsako pritožbo zoper sklep 400 točk (skupaj 800 točk), za vsak predlog za taksno oprostitev 200 točk (skupaj 400 točk), za šest elektronskih sporočil stranki 300 točk in za materialne stroške 2 %, vse povečano za DDV.

8Iz navedenega izhaja, da tožnik v tožbi uveljavlja dodatne postavke, ki je v zahtevi za povračilo stroškov ni navedel in sicer za tri sestanke v pisarni 150 točk, deset elektronskih sporočil, ki jih je poslal upravičenki 500 točk (v stroškovniku je navajal šest sporočil in 300 točk), končno poročilo stranki (50 točk) in ugovor zoper plačilni nalog (100 točk).

9Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je dolžan izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15. dneh po opravljeni storitvi. Po presoji sodišča gre za prekluzivni rok, tako da dodatnih stroškov ali višjega zneska nagrade kasneje ni dovoljeno uveljavljati. Še posebej pa dodatne nagrade oziroma povračila stroškov ni mogoče uveljavljati (šele) v upravnem sporu. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Enako velja za zahtevke, ki niso bili predmet presoje v upravnem postopku, saj o njih ni bilo dokončno odločeno. Zato je tožba v tem delu neutemeljena.

10Sodišče se strinja s tožnikom, da je napačno stališče organa za BPP, da na podlagi določbe šestega odstavka 11. člena ZST-1 v primeru dodeljene BPP ni treba vložiti predloga za oprostitev plačila sodne takse. V skladu z določbo šestega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne BPP po ZBPP (za kar v obravnavani zadevi sicer sploh ne gre). To pa ne pomeni, da ji predloga za oprostitev plačila sodne takse ni treba vložiti. Določba prvega odstavka 12. člena ZST-1 namreč jasno določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.¹ Vendar pa je po oceni sodišča nagrada za predlog v zvezi z oprostitvijo sodne takse vključena v nagrado za pritožbo, zato je organ za BPP tožniku pravilno ni dodatno priznal.² Tožnik tudi prezre, da mu je toženka priznala nagrado za posvet s stranko, in sicer po tar. št. 39/1 OT v višini 50 točk, zato je tožbeni ugovor, da bi mu morala za to opravilo priznati vsaj 50, neutemeljen.

11Tožnik v tožbi spregleda tudi, da v zadevi, v kateri je zastopal stranko z interesom ni šlo za delovni spor, kot napačno trdi v tožbi. Že iz tega razloga ne more biti res, da je bil diskriminiran, ker je zastopal upravičenca, delavca kot šibkejšo stranko v delovnem sporu in da mu je bila zato kršena pravica do enakosti po 14. členu Ustave. Ne drži niti, da sklep ni obrazložen, saj je organ za BPP pojasnil po kateri postavki OT je tožnik po njegovi presoji upravičen do dela priglašene nagrade, ki se tiče komunikacije med tožnikom in stranko, kar pomeni, da šteje, da za priznanje višje nagrade za te vrste storitve po OT ni podlage.

12Tožnik pa ima po presoji sodišča prav, ko trdi, da bi mu moral organ za BPP nagradi za pritožbi zoper citirana sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerima je odločalo o predlogih za izdajo začasnih odredb oziroma ugovorih zoper začasno odredbo, odmeriti po 2. točki tar. št. 21/1 OT in ne po 1. točki tar. št. 21/2 OT. Sklep o začasni odredbi glede začasnega varstva koristi otroka po določbah 162. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) namreč po presoji sodišča ni procesni sklep, s katerim bi sodišče odločalo o procesnih dejanjih v postopku, temveč meritorni sklep. S tem sklepom sodišče sicer začasno, vendar vsebinsko (meritorno) začasno uredi sporno materialnopravno razmerje, tj. začasno odloči o varstvu koristi otroka (v obravnavanem primeru o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini za mladoletno deklico). Tako sodišče šele po vsebinski presoji predlogu za izdajo začasne regulacijske odredbe bodisi ugodi bodisi ga zavrne, odvisno od tega, ali je verjetno izkazano, da je to potrebno za varstvo koristi otroka (162. člen DZ).³

13Glede na navedeno je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep v 1. točki izreka v delu, v katerem je bil višji zahtevek tožnika zavrnjen, odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP pravilno uporabiti materialno pravo, tako da bo upošteval, da sklep o začasni (regulacijski) odredbi po 162. členu DZ predstavlja meritorni sklep ter je zanj treba nagrado priznati po 1. točki tar. št. 21/1 OT (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) oziroma tožniku priznati razliko med že priznanim zneskom in zneskom, ki mu gre na podlagi te točke OT, ob upoštevanju določbe petega odstavka 17. člena ZOdv.

14Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopal pooblaščenec, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) in 22-odstotni DDV, ki znaša 62,70 EUR, kar skupaj pomeni 347,70 EUR. Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife ZST-1).

¹ Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 183/2019 z dne 15. 2. 2019. Tudi organ za BPP je upravičenki v obravnavanem primeru v 10. točki obrazložitve odločbe, št. Bpp 984/2020, z dne 29. 4. 2020, s katero ji je dodelil nujno BPP, pojasnil, da lahko zaprosi za oprostitev plačila sodne takse.
² Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi IV Cp 188/2019 z dne 29. 1. 2019.
³ Prim. sodbo v zadevi I U 251/2019-10 z dne 21. 5. 2020, v kateri je Upravno sodišče presodilo, da sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora med kazenskim postopkom predstavlja meritorni sklep.