UPRS Sodba II U 209/2021-6

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 136/2021-3 z dne 19. 7. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z v uvodu navedeno odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča, št. Bpp 106/2021-3 z dne 21. 6. 2021. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri navaja, da le-to želi v zvezi z odločbo Upravnega sodišča št. Bpp 106/2021-3 in socialnim sporom oziroma sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 44/2021 z dne 14. 4. 2021, in sicer za ustavno pritožbo. Prošnji je priložila odločbo Upravnega sodišča št. Bpp 106/2021-3 z dne 21. 6. 2021. Organ za brezplačno pravno pomoč je glede na to, da je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, štel, da tožnica vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča št. Bpp 106/2021. Tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zavrnil na podlagi določbe 5. alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči izrecno omejuje. Ker tožničina prošnja že po samem zakonu ni utemeljena, jo je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 8. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v celoti zavrnil.

2Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je izpodbijana odločitev nepravilna, saj je izrecno prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev ustavne pritožbe. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4Tožba je utemeljena.

5V predmetni zadevi je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri kot pravno zadevo, za katero želi brezplačno pravno pomoč, navaja: odločba Upravnega sodišča RS Bpp 106/2021-3, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 44/2021 z dne 14. 4. 2021. Kot navedbo želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči je zapisala „pritožba na Ustavno sodišče“.

6Organ za brezplačno pravno pomoč je v obrazložitvi zapisal, da je ne glede na tak zapis in glede na to, da je tožnica prava neuka oseba, v korist zavarovanja in uveljavljanja njenih pravic in glede na to, da se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva, tožničino prošnjo štel kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 106/2021-3 z dne 21. 6. 2021.

7Ta odločba se sicer nanaša na na dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 205/2021, s katerim je bila zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 44/2021 z dne 16. 4. 2021. Vendar pa je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zapisala, kar uveljavlja tudi v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe na Ustavno sodišče. Organ za brezplačno pravno pomoč je, ne da bi tožnico pred odločitvijo seznanil s svojimi ugotovitvami o možnostih, ki jih ima za uveljavljanje pravnih sredstev in ji dal možnost, da se o tem izreče, tožničino prošnjo obravnaval kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 106/2021-3 z dne 21. 6. 2021.

8Sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja glede navedbe pravne zadeve, za katero želi brezplačno pravno pomoč, nejasna, saj navaja tako odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča št. Bpp 106/2021 kot sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 44/2021. Ta okoliščina, torej za katero zadevo tožnica dejansko želi dodelitev brezplačne pravne pomoči, v postopku ni bila razjasnjena, stranki pa pred izdajo odločbe tudi niso bile predstavljene možnosti glede vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, kar organ za brezplačno pravno pomoč obrazlaga v svoji odločbi.

9Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), katerega je po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP treba uporabiti v predmetni zadevi, v prvem odstavku 66. člena določa, da mora biti vloga razumljiva in, da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (predvsem podatke o strankah in zadevi, na katero se nanaša), vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP). Vsebino prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 32. člen ZBPP. Ta mora vsebovati podatke navedene v drugem odstavku tega člena, to so poleg osebnih podatkov o prosilcu in njegovih družinskih članih, še podatki o zadevi ter navedba oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP tako prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev brezplačne pravne pomoči.

10Tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedene elemente sicer vsebuje, vendar pa je v zgoraj opisanem delu nejasna (glej tč. 8 te obrazložitve). Organ za brezplačno pravno pomoč tožnice na te nejasnosti ni opozoril, jo s tem seznanil in ji dal možnosti, da se o tem izjavi, ampak je o tem odločil sam.

11Glede tega ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, strankam pa mora biti omogočeno, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (138. člen ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ta ima, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom varovane koristi (prvi odstavek 146. člena ZUP). Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člena ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavni ali izven nje dati možnost, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, sodelovati pri njihovi izvedbi ter se seznaniti z uspehom dokazovanja ter se o tem izreči (tretji odstavek 146. člena ZUP). Organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

12Zgoraj navedene določbe organu nalagajo, da stranki za odločitev relevantna dejstva izrecno predoči in jo pozove, da se o tem izjavi, pri tem pa jo je treba opozoriti tudi na pomanjkljivosti ali nejasnosti njene vloge, kar organu nalaga tudi načelo pomoči prava neuki stranki iz 9. člena ZUP.

13Ker v postopku izdaje upravnega akta zgoraj navedene določb ZUP niso bile uporabljene, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) tožečo stranko opozoriti na nejasnosti v njeni prošnji in ji omogočiti, da le-te odpravi ter svojo prošnjo dopolni oziroma popravi, nato pa o zadevi ponovno odločiti.

14Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1¹).

-------------------------------

¹ Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.