VSM Sklep I Ip 689/2021

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 4. 2021 zavrnilo ugovor prvega in druge dolžnice in jima naložilo povrnitev upnikovih izvršilnih stroškov v znesku 820,57 EUR z zamudnimi obrestmi. S sklepom z dne 31. 5. 2021 pa je zavrnilo ugovor tretjega dolžnika in mu naložilo povrnitev upnikovih izvršilnih stroškov v višini 820,57 EUR z zamudnimi obrestmi.

2Dolžniki v pravočasnih pritožbah navajajo v bistvenem enako, da ni podana zapadlost obveznosti, ker upnik ni ustrezno izkazal, da je o njej obvestil dolžnike, saj povratnice, ki so v spisu, niso podpisane s strani dolžnikov. Pojasnjujejo, da je edini kreditojemalec kreditne pogodbe št. 130404049819 druga dolžnica, ne pa tudi prvi dolžnik, kar je v notarskem zapisu napačno zapisano. Podajajo še ugovor litispendence, saj za isto obveznost tečeta vzporedno dva postopka izvršbe. Grajajo tudi višino obveznosti, glede katere je bila dovoljena izvršba, saj obračun, ki izhaja iz listin, ki jih je predložil upnik, ni ustrezen. Tretji dolžnik še navaja, da je h kreditni pogodbi pristopil kot samostojni podjetnik, zato izvršba ne bi smela biti dovoljena zoper njega kot fizično osebo. Meni, da je sklicevanje na Zakon o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ glede predčasne zapadlosti možno le, ko je preteklo obdobje za vračilo kredita, ne pa še v času njegovega trajanja. Predlagajo razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve v nov postopek.

3Upnik v odgovoru na pritožbo tretjega dolžnika pojasnjuje, da se je do istih navedb že opredelil v odgovoru na ugovor, soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožb. Priglaša strošek odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžniki neutemeljeno vztrajajo pri ugovoru litispendence. Sodišče druge stopnje soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da tečeta obravnavani postopek in postopek I 1375/2020 sicer na podlagi istega notarskega zapisa, vendar sta v njem dve kreditni pogodbi (št. 130404053685 v tem postopku in št. 130404049819 v drugem),¹ obveznosti katerih se ločeno izterjujejo v posameznem postopku. Po pojasnjenem ne gre za izterjavo enake obveznosti, kot neutemeljeno navajajo dolžniki.

6Glede zapadlosti sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je upnik ustrezno izkazal predčasno zapadlost zaradi odpoklica kredita, s čimer je prišlo do njegove zapadlosti v celoti. To je storil na predpisan način iz tretjega in petega odstavka 20.a člena ZIZ, ki prav za tak primer določata, da zadošča upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev (predčasno) zapadla, ki mora biti poslana priporočeno po pošti. V spisu so o tem dokazila za vse tri dolžnike (tako opomin za plačilo v zakonskem roku, kot izjava o odpoklicu). Upnik je sicer skušal vročitev dokumentirati tudi s povratnico, a dokazila o dejanski vročitvi zakon ne zahteva. Storitev priporočene poštne pošiljke je pravilno presojati v skladu z zakonom z matičnega področja, ki je Zakon o poštnih storitvah (21. točka 2. člena ZPSto-2). Za navedeno pošiljko je določen način vročanja tako, da se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka. Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku, določenem v obvestilu iz prejšnjega odstavka, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju (drugi do četrti odstavek 41. člena ZPSto-2). Po pojasnjenem zadošča, da upnik predloži dokazilo, da je oddal pošiljko na pošti z namenom priporočenega vročanja, ni mu pa potrebno dokazovati s povratnico, da je do vročitve tudi dejansko prišlo, kot zmotno menijo dolžniki.

7Upnik je ustrezno razdelal izterjevani dolg na način, da je ob čisti glavnici opredelil tudi posamezne stranske obveznosti obresti in stroškov. Takšna specifikacija je omogočala preizkus skladnosti z izvršilnim naslovom (prvi odstavek 17. člena ZIZ), kot tudi možnost, da se o upnikovem predlogu dolžnik učinkovito izjavi. V spisu so o dolgu izčrpni obračuni, ki vsebujejo razčlenjeno spremembo dolga v časovni dimenziji in po posamezni vrsti obveznosti. Pritožbena graja, ki le posplošeno navaja njihovo nejasnost, ne da bi dolžniki aktivno pristopili k ustreznem dokazovanju, da so ti nepravilni, morda z lastnim drugačnim obračunom ali s pomočjo strokovnjaka izvedenca, ne more biti uspešna.

8Upnik lahko izterjuje navedene kreditne obveznosti od vseh treh dolžnikov, saj so vsi v izvršilnem naslovu navedeni kot plačniki. Drugačno stališče dolžnikov, ki vsebuje tudi nestrinjanje z vsebino izvršilnega naslova, ni utemeljeno. Izvršilno sodišče mora izhajati iz izvršilnega naslova glede položaja dolžnikov kot ti izhajajo iz njegove vsebine (17. člen ZIZ).

9Samostojni podjetnik ni posebna subjektiviteta, kot zmotno meni tretji dolžnik, ampak zakonodajalec daje status gospodarskega subjekta tudi fizični osebi. Podjetnik je namreč fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Vodenje postopka zoper tretjega dolžnika kot fizično osebo je po pojasnjenem ustrezno.

10Glede stroškovne odločitve je ob odsotnosti konkretizirane graje sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev.

11Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Upnikov strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo podano le strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, ni bil potreben, zato ga krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

¹ Sodišče prve stopnje je izčrpno pojasnilo, v kakšni vlogi so stranke pri posamezni kreditni pogodbi. Glavni dolžnik pri prvi pogodbi je hkrati porok in plačnik v drugi pogodbi in obratno. Tretji dolžnik pa se je zavezal kot porok in plačnik ter zastavitelj.