VSRS Sklep II DoR 445/2020

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

1Prvi tožnik A. A. je 1. 12. 1999 prišel na infekcijsko kliniko z napotno diagnozo sum na gnojni meningitis. Takoj po odvzemu hemokulture je bil uveden širokospektralni antibiotik cefotaksim v odmerku 500 g na šest ur. Ta je bil po 66 urah nadomeščen s penicilinom v odmerku 1,5 ml na šest ur, prejemal je tudi nesteroidni antirevmatik. Tožnikovo stanje se je 4. 12. izboljšalo v toliko, da je začel sam premikati okončine. Ker je tožnik 7. 12. v afebrilnem stanju doživel epileptični napad s sliko generaliziranih klonično – toničnih krčev, je bila izvedena lumbalna punkcija. Ker je bila kultura likvorja sterilna, so zaključili, da gre za serozni meningitis. CT glave je pokazal močno zadebeljeno sluznico v obeh maksilarnih sinusih in desnem sfenoidu, ne pa pomika možganovine. 9. 12. je bila postavljena diagnoza sistemske bolezni veziva. 10. 12. so se začeli pojavljati encefalitični kriki, 11. 12. je tožnik postajal mirnejši, občasno je še kričal, 12. 12. so nastopili znaki centralne prizadetosti. 13. 12. je bila po pregledu okulista ponovljena lumbalna punkcija, ki je pokazala gnojni meningitis. Predpisana je bila terapija s cefotaksimom. A. A. je danes hudo prikrajšan tako v telesnem kot v duševnem razvoju.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan prvemu tožniku plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo 140.000,00 EUR, odškodnino za premoženjsko škodo 10.414,46 EUR, mesečno rento za zdravljenje in tujo pomoč v višini 1.398,22 EUR in mesečno rento za izgubljeni zaslužek od polnoletnosti v višini 783,66 EUR (točka I.1 izreka), drugi tožnici odškodnino v skupnem znesku 27.871,80 EUR (točka I.2 izreka) in tretjemu tožniku v skupnem znesku 27.871,80 EUR (točka I.3 izreka), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo v točki I.1 izreka spremenilo tako, da je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek v tem delu po podlagi utemeljen, zaradi odločitve o višini pa se je zadeva vrnila v tem delu sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v točkah I.2, I.3 in II izreka pa sodbo razveljavilo in se je zadeva vrnila v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede desetih sklopov vprašanj. Sodišču druge stopnje med drugim očita, da je presojalo pritožbo preko pritožbenih navedb, da je prekoračilo tudi tožbene navedbe ter napačno presojalo vzročno zvezo. Trdi, da je višje sodišče zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede povzemanja izvedenskih mnenj v razloge sodbe ter zmotno uporabilo materialno pravo glede presoje elementov odškodninske odgovornosti, saj tožeča stranka ni zatrjevala predvidljivosti škode. Nadalje uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva ter enakega varstva pravic iz 25. in 22. člena Ustave RS ter zmotno uporabo materialnega prava glede ugotavljanja strokovne napake. Navaja, da se višje sodišče ni opredelilo do njegovega ugovora, ali je izpolnjen pogoj zavedanja škode in tudi zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi s tem. Meni, da je višje sodišče napačno odločilo glede zastaranja rentnega zahtevka in glede samega rentnega zahtevka, prav tako pa bi moralo že v vmesni sodbi odločiti glede zastaranja obrestnega zahtevka in samih obresti.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).