VSL Sklep II Ip 1341/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo ter sklep o izvršbi in sklep o predhodni odredbi z dne 19. 3. 2021 razveljavilo in predlog za izvršbo ter predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo (točka I). V točki II je odločilo, da se zavrne zahteva upnice za povrnitev izvršilnih stroškov v zvezi z odgovorom na ugovor.

2Zoper sklep vlaga pritožbo upnica po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sklep zmoten, nepravilen in nezakonit. Poudarja, da je v letu 2018/2019 obiskovala 4. letnik Srednje šole za oblikovanje in fotografijo - smer fotografski tehnik in navedeni letnik uspešno zaključila, kar je dokazovala s spričevalom o poklicni maturi. V šolskem letu 2019/2020 se je nato vpisala v dodatno leto Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz razloga, da je opravila izpit iz predmeta splošne mature. To je storila zaradi pridobitve stopnje izobrazbe gimnazijskega maturanta zaradi nadaljnjega vpisa na fakulteto. Že zato ne vzdrži ugotovitev sodišča, da upnica ni upravičila svoje preživninske obveznosti v letu 2019/2020. Redno šolanje tako ni prenehalo, saj je upnica tudi predložila obvestilo o uspehu pri splošni maturi, s čimer je izkazala oziroma dokazala, da je opravila predpisane šolske obveznosti v predvidenem roku. Opravila je namreč maturitetni predmet umetnostne zgodovine in s tem pridobila višjo stopnjo izobrazbe, in sicer gimnazijski maturant. Tako izvršilni naslov vsaj do 30. 9. 2020 ni mogel ugasniti. Od meseca aprila do septembra 2020 pa se je tudi upnica redno šolala, kar je v skladu s standardom rednega šolanja. Sicer pa je redno izobraževanje upnice v letu 2019/2020 priznal tudi dolžnik s tem, da je vse do aprila 2020 plačeval preživninsko obveznost za upnico. Upnica je nesporno izkazala in tudi konkretizirala namen šolanja v letu 2019/2020 z opravo maturitetnega predmeta oziroma predmeta iz splošne mature z namenom pridobitve stopnje izobrazbe gimnazijskega maturanta oziroma posledično za vpis na fakulteto oziroma univerzitetni študijski program. Sodišče je v tem delu nepopolno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo določbe Družinskega zakonika oziroma jih sploh ni uporabilo. Upnica je ves čas jasno konkretizirala svoje navedbe glede oprave obveznosti v šolskem letu 2019/2020, saj je navedla in predložila dokazilo o uspehu pri splošni maturi. Navedba sodišča, da je opravila izpite iz predmetov splošne mature tako ni v nasprotju s predloženimi dokazi. V šolskem letu 2020/2021 pa je upnica vpisala umetniško gimnazijo - likovna smer, kar izhaja iz priloženega potrdila o vpisu z namenom priprave oziroma oprave preizkusa likovne nadarjenosti kot sprejemnega izpita za nadaljnji vpis na fakulteto. Preizkus likovne nadarjenosti je opravila 29. 6. 2021 in se nato vpisala na Pedagoško fakulteto v študijskem letu 2021/2022. Iz tega izhaja, da je bila upnica sprejeta na redni študij na Univerzi v Ljubljani, Pedagoški fakulteti. Za sprejetje na študij Univerze v Ljubljani pa je upnica izvedela šele avgusta 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa in navedenih listin brez svoje krivde ni mogla predložiti. S tem je izkazala kontinuiteto rednega šolanja in zato izvršilni naslov ni ugasnil. Upnica tako nikoli ni prenehala izpolnjevati pogoje, ki jih določa 183. člen Družinskega zakonika. Ugasnitev izvršilnega naslova je mogoče ugotoviti le v izjemnih primerih, v konkretnem primeru pa tega zaključka ni mogoče sprejeti. Upnica je namreč v šolskem letu 2018/2019 pridobila stopnjo izobrazbe poklicnega maturanta, v šolskem letu 2019/2020 je opravila maturitetni predmet oziroma predmet splošne mature in s tem pridobila smer izobrazbe gimnazijskega maturanta, v šolskem letu 2020/2021 je opravljala pripravo na preizkus likovne nadarjenosti kot sprejemnega izpita za nadaljnji vpis na fakulteto in v študijskem letu 2021/2022 je bila vpisana na univerzitetni program pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani - smer likovna pedagogika. Z vsem opisanim je upnica izkazala opravo študijskih obveznosti in obstoj upravičenih razlogov za podaljšanje srednješolskega izobraževanja. Odločitev sodišča prve stopnje pa predstavlja odstop od ustaljene sodne prakse, saj upnico postavlja v neenakopraven položaj nasproti osebam, ki na primer ponavljajo letnik, ker ne izpolnjuje šolskih obveznosti, a ne glede na to še vedno izpolnjujejo standard rednega šolanja in so upravičeni do preživnine. Sklep je nepravilen tudi v 19. točki obrazložitve, ko sodišče navede, da je bil upnici delno denarni znesek nakazan v okviru izvršitve sklepa o izvršbi in ga dolžnik ni izvršil prostovoljno. Dejstvo je, da je bil znesek nakazan neposredno s strani dolžnika, kar izhaja iz obvestila Banke d. d. Gre za pripoznavo dolga na podlagi drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika. V tem delu je zato sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Podana pa je tudi kršitev iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sklepa in med samimi listinami, oziroma so razlogi v sklepu nejasni ali so si med seboj v nasprotju. Sklep tudi nima nobene obrazložitve glede razveljavitve sklepa o predhodni odredbi oziroma glede zavrnitve predloga za izdajo predhodne odredbe. Tudi to predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je tudi nepravilna odločitev glede zavrnitve upničinega predloga za povrnitev stroškov odgovora na ugovor. Ti stroški so potrebni. Z izdajo sklepa pa je prišlo tudi do popolne degradacije upnice, saj je upnica kaznovana na način, da ni več upravičena do preživnine, čeprav se redno šola in bo tudi v nadalje izpolnjevala svoje študijske obveznosti. Namesto, da bi bila upnica nagrajena za redno izpolnjevanje šolskih obveznosti, je sedaj kaznovana iz razloga, ker je želela pridobiti stopnjo izobrazbe gimnazijskega maturanta in se vpisati na Univerzitetni študijski program. Upnica ni zavlačevala svoje poti izobraževanja in je že sedaj diskriminirana nasproti tistim osebam, ki ne izpolnjujejo šolskih obveznosti ali so celo vpisani v izredni letnik, pa še vseeno zapolnjujejo standard rednega šolanja. Gre za krivico brez primere, ki jo je potrebno odpraviti. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnika v celoti zavrne s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Dolžnik je podal po svoji pooblaščenki odgovor na pritožbo in predlagal zavrnitev upničine pritožbe. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

6Materialni predpis, ki je uporabljiv v konkretni izvršilni zadevi je Družinski zakonik¹ (v nadaljevanju DZ). Ta v 183. členu določa, da so starši otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, če se otrok redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer le do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti. DZ je tako v 183. členu dodatno omejil pravico do preživnine po polnoletnosti do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva mogoče pridobiti, v primeru nadaljevanja študija pa vse do prve sklenitve višješolskega strokovnega študija ali dodiplomskega študija ali prve sklenitve magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa. DZ je s 183. členom nadomestil (sedaj neveljavni) 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je v drugem odstavku določal, da če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati po polnoletnosti, največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so torej: (1) redno šolanje², (2) da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, (3) časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja.

7Z opravljeno poklicno maturo pridobi kandidat srednjo strokovno izobrazbo in s tem naziv poklicne izobrazbe. Po opravljeni poklicni maturi se lahko zaposli ali pa nadaljuje izobraževanje. Poklicni maturant, ki želi nadaljevati izobraževanje na univerzitetni študij (za katerega ne zadostuje opravljena poklicna matura), mora opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature³. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo - umetnostna zgodovina⁴ (podobno tudi 1. člen Pravil za izvedbo izpita splošne mature pri predmetu umetnostna zgodovina) določa, da je izpit sestavljen iz pisnega izpita in umetnostnozgodovinskega praktikuma. Pisni izpit kandidat opravlja tako, da rešuje naloge v dveh izpitnih polah. umetnostnozgodovinski praktikum pa sestavljajo priprava referata, njegova predstavitev na terenu in poročilo o poteku.

8V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, pa je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne.

9V konkretni zadevi ni sporno, da je bila upnica v šolskem letu 2018/2019 vpisana v 4. letnik Srednje šole za oblikovanje in fotografijo - fotografski tehnik, ter da je dne 9. 9. 2019 opravila poklicno maturo. Že v zvezi s tem upnica niti v predlogu za izvršbo in predlogu za predhodno odredbo, kakor tudi v nadaljnjem postopku ni zatrjevala, še manj pa predložila kakršnekoli dokaze v zvezi s tem, zakaj je poklicno maturo opravljala šele v jesenskem roku oziroma ni navedla, ali je poklicno maturo opravljala v spomladanskem roku in neuspešno in jo nato uspešno opravila šele v jesenskem roku 2019. Z dnem 9. 9. 2019 je tako upnica pridobila strokovno izobrazbo z opravljeno poklicno maturo. Z opravljeno poklicno maturo pa je končano srednješolsko izobraževanje. Upnica bi morala izkazati vpis na višješolski nivo izobraževanja, ker pa tega ni storila, bi bila dolžna zatrjevati in dokazovati obstoj upravičenih razlogov/okoliščin, zaradi katerih se je v letu 2019/2020 vpisala (ponovno) v srednješolski izobraževalni program odraslih – 1. letnik. Pri tem ne zadostuje, da upnica zgolj trdi, da je imela status dijakinje in se je v letu 2019/2020 vpisala v 1. letnik srednješolskega izobraževanja zaradi priprave na izpit iz splošne mature. Poklicna matura se v skladu s 29. členom ZMat opravlja v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem roku. Upnica ni pojasnila, da bi za pristop k izpitu iz splošne mature – umetnostna zgodovina morala obiskovati pouk ali se udeleževati praktičnih veščin. Ni niti zatrjevala, da bi za pripravo praktikuma iz predmeta umetnostna zgodovina morala opravljati terensko raziskavo, izdelati izdelek in podobno.

10Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so namreč tisti poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij in morajo zato opraviti izpit iz splošne mature, dolžni izkazati vpis na višjo stopnjo izobraževanja ali pa zatrjevati obstoj okoliščin, ki opravičujejo, da do vpisa na višji nivo izobraževanja ni prišlo. Upnica si pri tem napačno razlaga, da izkazovanje kontinuiranega šolanja ves čas in dalj časa avtomatično predstavlja njeno upravičenje do prejemanja preživnine. Kot je bilo že pojasnjeno, je DZ v 183. členu odpravil dilemo o tem, katere pogoje mora polnoletni otrok izpolnjevati, da je upravičen do preživnine tudi po polnoletnosti. DZ je tako omejitev postavil na zaključek prvega možnega izobraževalnega programa, kar v konkretnem primeru pomeni s pridobitvijo poklicne mature. V kolikor se je upnica želela vpisati na univerzitetni program, za katerega je potrebna pridobitev in oprava izpita iz splošne mature (za kar je upnica morala opravljati dodatni strokovni izpit iz umetnostne zgodovine), pa bi morala upnica navajati upravičene razloge, zakaj je do zastoja prišlo.

11Do ugasnitve izvršilnega naslova za pridobitev preživnine otroka za redno šolanje po polnoletnosti ne pride avtomatično s ponavljanjem letnika ali s spremembo smeri izobraževalnega programa oziroma v primerih, ko polnoletni otrok sicer pridobi status dijaka/študenta, če se izkažejo upravičeni razlogi, ki so privedli ali do prekinitve šolanja ali do zastoja (brez nadaljevanja šolanja na višjo stopnjo izobraževanja). Vendar v takšnem primeru mora otrok, ki izterjuje preživnino, izkazati obstoj razlogov oziroma okoliščin, ki so povzročile, da se šolanje na višjo stopnjo izobraževanja ni nadaljevalo. V konkretnem primeru je tako prišlo do zastoja v šolanju upnice, upnica pa bi morala izkazati, da je bil ta zastoj upravičen⁵. Sodna praksa je že večkrat zavezala stališče, da se kot upravičen razlog za zastoj šolanja lahko štejejo zdravstveni problemi, zastoji zaradi skrbi za hudo bolne starše, zastoji zaradi nosečnosti in poroda, zastoji zaradi konkretnih okoliščin napačne izbire študija in podobno⁶. Na upnici je bilo trditveno in dokazno breme, da za šolski leti 2019/2020 ter 2020/2021 pojasni, da je do zastoja prišlo iz upravičenih razlogov. Teh razlogov oziroma obstoja okoliščin, ki bi upravičevale zastoj, pa upnica ni zatrjevala. Zato je napačno pritožbeno stališče upnice, da je ustrezno trditveno podlago podala s tem, ko je s predloženimi listinami izkazovala opravo potrebnega izpita in predložila vsa ustrezna dokazila, ter da gre za kontinuiteto rednega šolanja upnice. Gre za to, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo zaradi pomanjkljive trditvene podlage upnice in ne „zabetonirano“ v smislu, da kakršenkoli zastoj ali prekinitev predstavlja izgubo upravičenja do prejemanja preživnine. Upnico se glede na konkretno zadevo s tem tudi ne postavlja v neenakopraven položaj.

12Upnica je k pritožbi priložila listinske dokaze, katere je pritožbeno sodišče pri odločitvi upoštevalo, saj gre za dopustne pritožbene novote v skladu z določbo 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jih upnica glede na časovno izdajo listin pred izdajo izpodbijanega sklepa niti ni mogla predložiti. Iz omenjenih listin izhaja, da je upnica uspešno opravila preizkus likovne nadarjenosti z dne 29. 6. 2021 in je vpisana na Pedagoško fakulteto v študijskem letu 2021/2022. Vendar omenjene listine ne morejo posegati za nazaj za sporni obdobji 2019/2020 in 2020/2021 iz razlogov, ki jih je pritožbeno sodišče že navedlo.

13Podani pa tudi nista očitani kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Za uveljavljanje takšnih kršitev mora upnica konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša in kateri konkretni listini nasprotuje, pa tudi konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sklep. Tudi očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da so si razlogi sklepa nejasni ali so si med seboj v nasprotju, v ničemer ni pojasnjena.

14Pritožbeno vztrajanje pri tem, da je dolžnik upnici prostovoljno plačal del denarnega zneska, je neutemeljena. Iz spisa namreč izhaja, da je Banka d. d. dne 29. 3. 2021 izrecno obvestila sodišče prve stopnje, da je delno poplačala sklep o izvršbi v konkretni zadevi v višini 800,74 EUR z rubežem denarnih sredstev iz transakcijskega računa dolžnika ter omenjeni znesek prenakazala na račun upnice. Tako do prostovoljnega plačila dolžnika ni prišlo in posledično tudi ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika.

15Posledično je tudi pravilna odločitev o zavrnitvi stroškov odgovora na ugovor (točka II. izreka izpodbijanega sklepa).

16Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo upnice kot neutemeljeno zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnica v pritožbenem postopku ni uspela, zaradi česar sama krije svoje pritožbene stroške na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enako sam krije stroške odgovora na pritožbo dolžnik, saj z navedbami v odgovoru v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.

¹ Ur. l. RS št. 15-729/2017, ki se glede na 305. člen uporablja od 15. 4. 2019 dalje.
² Redno šolanje je pravni standard, ki zahteva ustrezne dejanske ugotovitve pri presoji, ali gre morda za prenehanje rednega šolanja.
³ 25. člen Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/2003 s spremembami, v nadaljevanju ZMat): izpite iz posameznih predmetov splošne mature lahko opravlja kandidat, ki je že opravil splošno maturo ali poklicno maturo oziroma kandidat, ki opravlja poklicno maturo.
⁴ Vir: Razvojno izobraževalni center
⁵ Predpis je v zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili Karla Zupančiča in Barbare Novak, Ljubljana, Ur. l. RS, 2008, str. 119 in 120.
⁶ Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 149/2006 z dne 16. 3. 2006 in II Ips 821/2007 z dne 15. 11. 2007.