VSK sklep I Ip 847/2009

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu zavrnilo predlog za izvršbo, ker izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, priložena odločba ne nalaga dolžniku nobene obveznosti in je lahko le podlaga za vstop sklada v položaj upnika po 24. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ne pa izvršilni naslov.

Zoper sklep se upnik pritožuje in navaja, da četrti odstavek 21. d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (ZJSRS) jasno predpisuje, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila izvršilni naslov.

Pritožba je utemeljena.

Stališče sodišča prve stopnje, da je lahko odločba, s katero je bilo preživninskemu upravičencu priznana pravica do nadomestila, le podlaga za vstop sklada v položaj upnika po 24. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ni pa izvršilni naslov, je napačno. Po določbi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ so izvršilni naslov tudi druge izvršljive odločbe ali listine, za katere zakon določa, da so izvršilni naslov. Tako 21.d. člen Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (ZJSRS) jasno določa, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Vrhovno sodišče se je že izreklo (II Ips 649/2001, II Ips 149/2004 in II Ips 128/2004)) in v enakem primeru obravnavalo upnikovo odločbo o nadomestilu preživnine in obvestila kot izvršilni naslov, ki je primeren za izvršbo glede plačanih zneskov nadomestil preživnine. Gre za specifično terjatev, ki jo je zakonodajalec ob upoštevanju njene narave v zakonu posebej uredil. Namen zakonodajalca je bil namreč povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njim poplačati državi sredstva, ki bodo uporabljena za nadomestila preživnine (tako obrazložitev predloga zakonske novele, s katero je jamstveni sklad prevzel naloge plačevanja nadomestila preživnine, v Poročevalcu Državnega zbora, št. 46/99). Sklad je dolžan že po samem zakonu in na podlagi odločbe o pravici do nadomestila preživnine otroku plačevati nadomestila preživnine. Drži sicer, da dolžnik ni stranka postopka odločanja o pravici do nadomestila. Prav zato je bilo v 21. d členu ZJSRS posebej določeno, da tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestili sklada predstavlja izvršilni naslov – v smislu 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ in tudi v smislu 21. člena ZIZ (saj 21. d člen ZJSRS predpostavlja, da se odločba ne glasi na dolžnika). Obveščenost preživninskega zavezanca (ki se izogiba plačevanju preživnine, ki mu je bila določena z izvršilnim naslovom, kar je bil predpogoj za priznanje pravice do nadomestila) pa je zagotovljena z obveznostjo Jamstvenega in preživninskega sklada po 28. členu ZJSRS, da ob prvem plačilu nadomestila obvesti preživninskega zavezanca. Upnik je v predlogu navedel, da je dolžnika obvestil 14.12.2006. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom ZIZ).