28. člen ZJSRS

Ker je bil Sklad kot upnik oproščen plačila sodnih stroškov, so se ti stroški izplačali iz sredstev sodišča, torej iz javnih sredstev. Prav tako kot formalni upnik (Sklad, procesna legitimacija) ni bil zainteresiran za presojo obračunov izvršiteljev, zaradi oprostitve plačila stroškov ni imel niti interesa, da nastale izvršilne stroške terja nazaj, saj je stvarno legitimiran upnik po izvršilnem naslovu Republika Slovenija. Navedba računa za poplačilo tako ne predstavlja zgolj modalitete izpolnitve obveznosti, temveč vzpostavlja (stvarno in procesno) aktivno legitimacijo za izterjavo sporne terjatve ne glede na to, da Republika Slovenija ni izrecno navedena kot upnica, temveč na to odkazuje "zgolj" dejstvo, kdo je imetnik računa, na katerega naj se terjatev poplača. Ker je z navedenim računom upravičena upravljati prav in edino Republika Slovenija, je ta upravičena tudi izterjati terjatev, ki mora biti poplačana na račun, katerega imetnica je.

Ne glede na začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom se izvršilni postopek, ki teče za izterjavo terjatev zakonite preživnine, ki so v posledici subrogacije na podlagi 28. člena ZJSRS (skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) prešle na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, in izvršilnih stroškov, ki v tem postopku nastanejo v zvezi z izterjavo teh terjatev, tudi po začetku postopka osebnega stečaja lahko nadaljuje.

Tožnica je v stečajnem postopku prijavila terjatev iz naslova nadomestila plače in odpravnine po začetku stečajnega postopka - v rokih in na način, kot to določa ZFPPIPP. S tem je izpolnila tudi bistven pogoj za pridobitev pravice iz ZJSRS, saj zakon drugih pogojev kot je pravilna in pravočasna prijava terjatve za upravičence v tožničinem položaju ne določa. Sodišče se je torej zmotno postavilo na stališče, da bi tožnica za pridobitev pravice po ZJSRS morala dodatno vložiti še tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Taka zahteva nima nobene podlage v zakonu, poleg tega bi bila v nasprotju z namenom ustanovitve Sklada.

Drži sicer, da je na prvi pogled, zgolj z uporabo jezikovne metode razlage, določbe 28. člena ZJSRS mogoče razumeti tako, kot zatrjuje dolžnik, da torej terjatev preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu na sklad preide šele v trenutku izplačila vsakega posameznega mesečnega zneska nadomestila preživnine, do višine dejansko izplačanega zneska. Vendar pa je, kot je v sklepu II Ips 649/2001 utemeljilo in argumentirano obrazložilo Vrhovno sodišče RS, pri razlagi določb 28. člena ZJSRS glede trenutka prehoda terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad, pri razlagi pojma subrogacije ter pri razlagi neskladja med določbo prvega odstavka 28. člena ZJSRS in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS treba upoštevati tudi namen, ki ga je s sprejetjem ZJSRS zasledoval zakonodajalec, zgodovino nastajanja zakona, prav tako pa tudi vsebino drugih določb ZJSRS. Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede pravilnosti razlage, ki jo je v odločbi II Ips 649/2001 sprejelo vrhovno sodišče in na kateri temelji več kot 20 letna sodna praksa, ter zavzemanje pritožbe za odstop od navedene sodne prakse, ki ji je v izpodbijanem sklepu sledilo tudi sodišče prve stopnje, ni utemelje

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, pogoj za priznanje pravic po Zakonu o štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila pre

Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obsto

Predhodno plačilo stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) s strani donatorske organizacije apriori ne izključuje obveznosti ZZZS, ker 1.) gre pri povračilu stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) izključno za razmerje med zavarovano osebo in ZZZS ter 2.) ker je ob priznani pravici do zdravljenja v tujini izpolnjen zavarovalni primer, ki ZZZS zavezuje, da zavarovancu (in ne tretjemu, ki je morda v imenu in na račun zavarovanca stroške vnaprej poravnal) povrne stroške zdravljenja v tujini (v Sloveniji). Obveznost zavarovalnice, da plača stroške zdravljenja zavarovancu ni pogojena s predhodnim plačilom zavarovanca Društvu, saj obveznost zavarovalnice temelji na zakonu. ZZZS je ob izpolnjenih zakonskih pogojih dolžan izpolniti obveznosti zavarovancu (stroški so zavarovancu nastali, le da jih je zanj plačal nekdo tretji; tretji je prevzel izpolnitev). Ali bo tretji, ki je za zavarovanca plačal stroške zdravljenja oz. prevzel izpolnitev, od zavarovanca terjal te stroške, ko mu bodo izplačani s strani zavarovalnice, je izključno stvar dogovora oz. vsebine razmerja med njim in zavarovancem. Glede na predhodna prava izhodišča je potrebno šteti, da so zavarovancu stroš

Zaradi zakonske subrogacije se narava terjatve ni spremenila in še vedno ostaja preživninska terjatev. Gre za primerljiva položaja, ko je nekdo plačal za preživninskega zavezanca, nato pa je to plačilo uveljavljal bodisi s tožbo neposredno od preživninskega zavezanca (in v primeru neplačila predlagal izvršbo kot v tej zadevi) bodisi je vstopil v položaj otroka na podlagi zakona (potem ko je otrok - upravičenec že predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe ali dogovora pri Centru za socialno delo, a je bila neuspešno zaključena ter je zato pridobil pravico do nadomestila preživnine pri skladu), kar ni bistveni razlikovalni element. Bistveno je, da obe terjatvi izvirata iz dolžnosti preživljanja.

Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.

Dolžnik bi svojo obveznost plačila preživnine v višini priznanega nadomestila vse od prejema Obvestila lahko veljavno, to je z učinkom prenehanja obveznosti, izpolnil le Skladu, s plačilom preživnine neposredno preživninskim upravičencem pa bi bil svoje obveznosti proti Skladu prost le, če bi Sklad tako izpolnitev odobril. Obvestilo Sklada je hkrati izvršilni naslov za izterjavo valoriziranega zneska preživnine in dokazilo o prehodu terjatve na Sklad (24. člen ZIZ). Vse do prejema obvestila o pravici do (valoriziranega) nadomestila preživnine kljub temu, da je terjatev na njegovi podlagi na Sklad že prešla, dolžnik lahko valorizirani del še vedno pravilno izpolni preživninskemu upravičencu (prvi odstavek 280. člena OZ). Upravičeno zato pritožnik uveljavlja, da je pomembno, ali je preživninski zavezanec obvestilo sklada o valorizaciji nadomestila preživnine prejel, saj za tisti del, za kolikor je nadomestilo v primerjavi s prejšnjimi zvišano, Skladu dolguje le od prejema obvestila.

Za veljavnost prehoda terjatve na Sklad obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) sicer ni potrebno, se pa z obvestilom zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel pravilno izpolnitev. Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila preživninskemu upravičencu le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku tako prenehala le, če za prehod terjatve dolžnica ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo hčerki njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril. Glede zatrjevanega preživljanja hčerke v spornem obdobju bi lahko dolžnica pri upniku sprožila postopek po 21f. členu ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika, ali na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva mese

S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni, kar pomeni, da je predmet izterjave v tem postopku preživninska obveznost. Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za te terjatve pa se ne uporabljajo določbe o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je temu tako, pa postopek osebnega stečaja tudi nima nobenega vpliva na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku. Nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe, kar se tiče prisilnega poplačila pa v primeru, ko obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, isti

Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Upniki preživninske terjatve A. A., B. A. in C. A. so na podlagi dedovanja po očetu, prejšnjem preživninskem zavezancu, sedaj tudi novi dolžniki v tem postopku. Zakonska subrogacija, do katere pride na podlagi določbe tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, je oblika zakonske cesije, zato dolžnik ohranja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upniku, tudi proti izpolnitelju, torej Skladu, tudi ugovor prenehanja terjatve. Uveljavljali so ugovor prenehanja terjatve zaradi združitve osebe upnika in dolžnika v isti osebi, ki je utemeljen. S prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, sedaj pa nasproti njemu v razmerju do te iste terjatve nastopajo otroci tudi kot dolžniki te (po temelju) iste terjatve.

Ali je ugotovitev izvršljivosti odločbe pravilna, je lahko predmet ugovora in obravnave v ugovornem postopku. Obvestilna dolžnost Sklada ne nalaga dolžnosti obveščanja preživninskega zavezanca o vsakokratnem kasnejšem plačilu.

Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba Sklada poleg dolžnosti, da Sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na Sklad. Sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.

V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba Sklada ne zadošča, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, kar pa seveda ne pomeni, da upnik do zakonskih zamudnih obresti ni upravičen. Vendar pa njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če odločba Sklada, ki je podlaga za zakonsko subrogacijo, ne zajema tudi naložitve zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

Sodišče prve stopnje je prenagljeno zavrnilo predlog za izvršbo v posledici začetka stečaja dolžnika, ne da bi preučilo naravo terjatve, za katero se je predlagala izvršba. Upnik zatrjuje, da se v obravnavani zadevi izterjujejo stroški kot stranska terjatev v povezavi z glavno terjatvijo zakonite preživnine. Za terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine se v skladu z določilom drugega odstavka 390. člena ne uporablja določilo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, na katera je oprlo sodišče prve stopnje sprejeto odločitev. Začetek postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek za izterjavo tovrstne terjatve ne vpliva. Ker je sklad oproščen plačila sodnih stroškov (peti odstavek 28. člena ZJSRS), denarna sredstva za izvedbo dokazov, ki so nujni za postopek (v obravnavani zadevi strošek izvršitelja) založi sodišče ter jih nato naloži v plačilo dolžniku in izterja po uradni dolžnosti (smiselno četrti in peti odstavek 38. člena ZIZ.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede tistih že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Dolžnost sklada, da obvesti preživninskega zavezanca o subrogaciji in predloži ustrezne listine, skladu ne nalaga, da bi poleg tega preživninskega zavezanca obveščal o vsakokratnem kasnejšem plačilu. Sklad je namreč dolžan preživninskemu upravičencu že po samem zakonu in na podlagi odločbe o pravici do nadomestila preživnine plačevati nadomestila preživnine, zato obvestila in pošiljanje dokazov o kasnejših plačilih preživninskemu zavezancu niso pogoj za izterjavo teh nadomestil od njega.

Obveznost Sklada, da o subrogaciji in svojem vstopu v položaj otroka kot upnika nemudoma obvesti preživninskega zavezanca, z vidika veljavnosti prehoda (dela) terjatve na Sklad ni pravno pomembna, njen pomen je le v tem, da se zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti (del) svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel osvobajajoči učinek. Upoštevaje dejstvo, da je upnik izvršilni naslov navedel in predložil šele v odgovoru na ugovor, v tej vlogi pa je tudi podal večino pojasnil in listinskih dokazov v zvezi z izterjevano terjatvijo, bi sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zastaranja v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor moralo upoštevati kot pravočasen in se do njega opredeliti vsebinsko.