21.d člen ZJSRS

Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Naknadno plačilo zato pomeni, da do višine plačane preživnine odpade podlaga za izplačilo nadomestila. Ker tožeča stranka zatrjuje, da se je za plačane zneske zmanjšalo z odločbo priznano nadomestilo, kar bi pomenilo nastanek toženkine obveznosti vračila neupravičenega nadomestila preživnine, ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbenih trditev.

Sodišče prve stopnje je preživninsko breme nepravično porazdelilo. Čeprav ima nasprotna udeleženka možnost, da si priskrbi dodatno zaposlitev, saj ni zaposlena za polni delovni čas, je treba upoštevati tudi dejstvo, da je na njej zaradi odsotnosti očeta vse breme vzgoje in varstva mladoletne hčerke. Po drugi strani ima predlagatelj na prestajanju zaporne kazni pokrite osnovne bivanjske in življenjske potrebe ter lahko zasluženi znesek v pretežni meri nameni za kritje preživninskih potreb mld. deklice. Pritožbeno sodišče je zato ocenilo, da primerno porazdelitev preživninskega bremena predstavlja plačilo preživnine v znesku 80 EUR, ki ga bo predlagatelj glede na podatke o mesečnih prejemkih še zmogel, ob tem pa ne bo nastala bistvena razlika do nadomestila, ki ga je nasprotni udeleženki izplačal javni sklad.

Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila pre

Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.

Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonkskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine.

Upnik nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine. Pravica do zakonitih zamudnih obresti ne izhaja iz odločbe z dne 16. 1. 2014, v kateri je v 4. točki izreka zapisana le dolžnost sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila. V skladu s 21. členom ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba sklada glede zakonitih zamudnih obresti ne zadošča. Seveda to ne pomeni, da upnik do zakonitih zamudnih obresti ni upravičen, vendar njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje (sklep II Ips 128/2004 in II Ips 68/2005).

Ni mogoče zagovarjati stališča organov, da je o prenehanju pravice do nadomestila preživnine zaradi dosežene starosti 18 let treba odločiti ob uporabi tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS ter četrtega odstavka 21.d člena tega zakona in ob njuni razlagi, da pravica preneha v mesecu pred mesecem, v katerem otrok dopolni starost 18 let, saj gre pri tem za nepravilno razlago zakona. Na prenehanje pravice do nadomestila preživnine v nobenem primeru tudi ne more vplivati samo dejansko izplačevanje nadomestila preživnine (četrti odstavek 21.c člena ZJSRS).

Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Prav na tej podlagi in ob upoštevanju izračunov v postopku angažiranega izvedenca ekonomske stroke je sodišče prve stopnje ob ugotavljanju višine obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve (utemeljeno) upoštevalo višino s strani tožnika opravljenega „preplačila“ (torej tistih njegovih nakazil, ki so presegala stanje dolga iz naslova preživnin in stroškov zastopanja).

Izvršilni naslov za izterjavo upnikove terjatve iz naslova izplačanih nadomestil preživnine sestavljajo sodna odločba o določitvi preživninske obveznosti dolžnika, odločba o priznanju pravice do nadomestila preživnine in obvestilo o prehodu terjatev otroka do preživninskega zavezanca na Sklad, za zneske kasnejših uskladitev preživnine pa tudi obvestilo Sklada o uskladitvi nadomestila preživnine in novem znesku nadomestila preživnine.

V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila. Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala. Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek izvršbe je dovolj že med strankama nesporni izvršilni naslov. Brezplačna pravna pomoč je bila namreč odobrena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da bo v fazi pravnega svetovanja mogoč dogovor, katero izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe bo predstavljalo vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Sklad ima torej pravico do sodnega varstva pred sodiščem, kot bi ga imel otrok, kolikor sklad ne bi vstopil v terjatev do preživninskega zavezanca. Iz trditvene podlage se zato lahko razbere, da je odločba sklada samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ (dolžnik ima namreč še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu med preživninskim zavezancem in preživninskim upravičencem, odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad). To pa hkrati pomeni, da mora upnik, če želi, da se njegovemu predlogu ugodi, na podlagi 42. člena ZIZ opredeljeno navesti še popolni izvršilni naslov, na katerega se izvršba nanaša, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (skupaj z zatrjevano odločbo sklada z obvestili, ki pa kot rečeno, le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ). Če tega ne stori, kot v konkretnem primeru, gre za formalno pomanjkljivo vlogo (primerjaj pravno mnenje VS RS z dne 30. 06. 2004) in mora sodišče postopati s predlogom kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati, da izvršilni

21. d člen ZJSRS jasno določa, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Gre za specifično terjatev, ki jo je zakonodajalec ob upoštevanju njene narave v zakonu posebej uredil. Drži sicer, da dolžnik ni stranka postopka odločanja o pravici do nadomestila. Prav zato je bilo v 21. d členu ZJSRS posebej določeno, da tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestili sklada predstavlja izvršilni naslov. Obveščenost preživninskega zavezanca (ki se izogiba plačevanju preživnine, ki mu je bila določena z izvršilnim naslovom, kar je bil predpogoj za priznanje pravice do nadomestila) pa je zagotovljena z obveznostjo Jamstvenega in preživninskega sklada po 28. členu ZJSRS, da ob prvem plačilu nadomestila obvesti preživninskega zavezanca.

Javni jamstveni in preživninski sklad kot upnik mora na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ določno označiti popolni izvršilni naslov, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (otroka), in odločbo sklada skupaj z obvestili, ki pa le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ. Če predlog za izvršbo ne vsebuje popolne označbe izvršilnega naslova, ni izpolnjena procesna predpostavka izvršbe in je predlog formalno pomanjkljiv, zaradi česar je z njim treba postopati kot z nepopolno vlogo.

Odločba sklada ne more predstavljati izvršilnega naslova nasproti dolžniku, ki v postopku izdaje takšne odločbe sploh ne sodeluje. Navedena odločba je tako samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad.

Odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada je izvršilni naslov in ne verodostojna listina. Za odločitev o predlogu za izvršbo zato COVL ni pristojen.

Otrokova terjatev (na podlagi 28. člena ZJSRS) do preživninskega zavezanca preide na Jamstveni in preživninski sklad RS(Sklad) z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad, vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu ne gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine.

Ne more biti dvoma, da ima Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

Ne more biti dvoma, da ima sklad pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici do nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

Ne more biti dvoma, da ima upnik od zavezanca pravico terjati - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, ne da bi izvršilni naslov vseboval dolžnost njihovega plačila. Zakon upniku daje pravico, da zahteva zamudne obresti od izplačanih nadomestil preživnine, če predhodno pridobi izvršilni naslov za svojo, na zakonu temelječo terjatev.