UPRS Sodba III U 288/2018-7

Tožba se zavrne.

1Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali Stanovanjski sklad) je z izpodbijano odločbo A.A. (v nadaljevanju tožnica ali prosilka) uvrstil na prednostno listo "A" za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem s skupnim številom točk 338 (točka 1. izreka) priloženo točkovanje je sestavni del te odločbe (točka 2. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je Stanovanjski sklad na podlagi 17. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) dne 4. 9. 2017 objavil Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Javni razpis), na katerega se je prijavila prosilka. Po preučitvi vloge in predloženih dokazilih je bilo ugotovljeno, da prosilka izpolnjuje vse razpisne pogoje in se na podlagi kriterijev iz 8. člena Pravilnika in točke 2.4, 3.3 in 3.4 razpisnih pogojev uvrsti na prednostno listo s skupnim številom 338 točk. Če je prosilec točkovalno kategorijo označil na obrazcu, kljub pozivu pa ni predložil dokazil oziroma dokazila niso omogočila priznanja točkovne kategorije, se te točkovalne kategorije ni točkovalo.

2Na pritožbo tožnice je župan Mestne občine Koper (v nadaljevanju drugostopenjski organ ali tožena stranka) pritožbi tožnice delno ugodil (točka 1. izreka) odločbo prvostopenjskega organa z dne 14. 6. 2018 odpravil (2. točka izreka) in prosilko uvrstil na dokončno prednostno listo "A" za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem s skupnim številom točk 360 (3. točka izreka). Odločil je, da je priloženo točkovanje sestavni del te odločbe.

3Obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da se je zoper odločbo prvostopenjskega organa pritožila tožnica in v pritožbi navedla, da ni dobila točk iz naslova "V občini od rojstva". Prvostopenjski organ je prosilki na podlagi podatkov iz uradnih evidenc priznal 28 točk iz naslova stalnega prebivanja prosilke v občini in sicer od leta 1989 dalje. Iz potrdila Upravne enote z dne 26. 7. 2018, ki ga je k pritožbi priložila tožnica izhaja, da ima prosilka urejeno stalno bivanje v Občini Koper od leta 1966 do leta 1988. Od leta 1988 do 1989 je imela stalno prebivanje prijavljeno v Republiki Hrvaški, od leta 1989 dalje pa zopet v Občini Koper. Navedeno pomeni, da iz naslova stalnega prebivanja v občini prosilki poleg že priznanih 28 točk pripada dodatnih 22 točk.

4Tožnica s tožbo izpodbija odločbo župana Mestne občine Koper, št. 3523-723/2017 z dne 30. 8. 2018, smiselno zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je zaradi netočnih podatkov v postavki "V občini od rojstva" in posledično nepriznanih točk dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Zatrjuje, da je v Mestni občini Koper na naslovu ... prijavljena od rojstva dalje. V B. (Hrvaška) je v tem obdobju delala, vendar pa ni bila nikoli stalno prijavljena v B. kot v kraju bivanja. Mestna občina nima pravilnih podatkov zato predlaga, da se na podlagi poizvedb ugotovi pravilne podatke. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

5Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis. V odgovoru na tožbo je navedla, da je tožeča stranka sama k tožbi priložila potrdilo Upravne enote Koper iz katerega izhaja, da je imela od leta 1988 do leta 1989 stalno prebivanje na Hrvaškem. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, tožena stranka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi pojasnila vse razloge za svojo odločitev. Sodišče zato zavrača očitek tožnice, da naj bi bila izpodbijana odločba nepravilna. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila, zato zavrača očitek tožnice o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi navedbami pa še dodaja.

8Iz tožbenih navedb tožnice izhaja, da je za tožnico sporna vsebina javne listine upravne enote Koper, št. 021-309/2017-501 z dne 23. 11. 2017, iz katere izhaja, da je imela prijavljeno stalno prebivališče v B. od 18. 5. 1988 do 27. 11. 1989.

9Po določbi prvega odstavka 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izhaja, da listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (javna listina). Predmetno javno listino je izdal pristojni državni organ, ki vodi uradno evidenco na podlagi 179. člena ZUP. Navedeno javno listino je pridobil prvostopenjski organ na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZUP v skladu s pooblastilom, ki ga je dala tožnica toženi stranki v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. S tem pooblastilom je toženi stranki dala dovoljenje, da opravi poizvedbe o njenih osebnih podatkih, pri drugih upravljavcih zbirk osebnih podatkov, zaradi preverbe njenih navedb in da si lahko pridobi za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja podatke iz uradnih evidenc, o njej in njenih družinskih članih, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, med katerim so navedeni tudi podatki stalnega prebivališča.

10Po določbah prvega odstavka 171. člena ZUP je sicer v upravnem postopku dovoljeno dokazovati, da so v javni listini, oziroma kopiji javne listine, dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Na tožnici je bila torej dolžnost, da ob izpolnitvi predpostavk iz 171. člena ZUP zahteva spremembo potrdila, oziroma vpisa v javno knjigo, na podlagi katerega je bilo potrdilo izdano, česar pa tožnica, kakor izhaja iz upravnega spisa, ni storila. Zgolj zatrjevanje, da v Republiki Hrvaški v danem obdobju ni imela prijavljenega stalnega prebivališča, ne da bi za to pristojnemu upravnemu organu, ki vodi evidenco, oziroma toženi stranki, predložila kakršen koli dokaz o tem, namreč ne zadostuje za uspešno izpodbijanje zakonske domneve, da so dejstva, ki jih javna listina potrjuje, resnična. Glede na to, da se tožnica sklicuje na podatke uradne evidence, ki se vodi v tuji državi, pa tudi ni mogla zahtevati, da upravni organ pridobi podatke iz uradne evidence, ki se vodi v tuji državi po uradni dolžnosti v skladu z določbami 139. člena ZUP.

11Na podlagi navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo. V zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe, dejansko stanje, relevantno za izdajo izpodbijanega upravnega akta pa med tožnico in toženo stranko ni sporno, saj je toženka, kakor izhaja iz upravnega spisa, javno listino, na kateri temelji odločitev tožene stranke, z enako vsebino tudi sama priložila pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Ne glede na navedeno pa tudi predlagani novi dokazi glede na stališče sodišča v tej zadevi, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Glede na stališče sodišča, v zvezi z ugotavljanjem nepravilnosti javne listine, tudi izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla vplivati na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev.