UPRS Sodba II U 175/2021-11

I. Tožbi se ugodi in se odločba odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s katero je prosila za pomoč v izvršilnem postopku, opr. št. VL 25862/2021 v obliki vložitve pritožbe zoper sklep o izvršbi, kot morebitnega izbranega odvetnika pa navedla A.A. iz Maribora. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pomoči v skladu z določilom 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na podlagi navedenega določila je mogoče brezplačno pravno pomoč v izvršilnih postopkih tožniku dodeliti zgolj za ugovor zoper sklep o izvršbi, če izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Glede na to, da želi tožnica pomoč v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep o izvršbi, je Organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da pogoji iz 8. člena ZBPP niso izpolnjeni.

2Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da iz prošnje za dodelitev pravne pomoči tožeče stranke jasno in nedvoumno izhaja, da pravno pomoč potrebuje za plačilo stroškov izvršilnega sodnega postopka, kar je skladno z določilom 11. člena ZBPP, kateri v drugem odstavku določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po vložitvi prošnje. V kolikor je bila tožena stranka mnenja, da je vloga tožeče stranke v delu, kateri se nanaša na obstoj razlogov, torej pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči nepopolna, bi bilo pričakovati, da bi tožena stranka skladno z določilom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v povezavi z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozvala tožečo stranko k ustrezni dopolnitvi prošnje in predložitvi dokazov, vendar se to ni zgodilo. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti v smislu varovanja človekovih pravic, saj morajo socialno šibkejši posamezniki, še posebej dandanes v času epidemije Covid-19, vlagati dodaten napor, da ohranijo svoje življenje v okviru ustavno varovane vsebine človekovega dostojanstva. Tožnica je pravni laik in ne loči pomenov besed pritožbe, ugovora, zato tudi prosi za brezplačno pravno pomoč. Tožnica je brez zaposlitve, brez prihodkov ter brez premoženja.

3Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano odločbo. Tožena stranka se z navedbami tožeče stranke ne more strinjati. Prošnja tožnice je jasna in je nedvomno zapisala želeno obliko pomoči, zaradi česar so navedbe tožnice o drugi obliki pomoči tožbena novota, ki je ni mogoče upoštevati. Ne glede na navedeno pa dolžnikom v skladu z določilom 8. člena ZBPP tudi ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov izvršilnega postopka, razen seveda za ugovor zoper sklep o izvršbi, ob pogoju če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Ničesar od navedenega tožnica ni storila, temveč v tožbi navaja popolnoma drugo obliko pomoči. Tožena stranka bi vsekakor pozvala tožnico k dopolnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kolikor iz te ne bi bilo mogoče razbrati zaprošene oblike pomoči. V kolikor bi bilo potrebno dopolniti prošnjo z navedbo razlogov, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo preprečuje izvršbo, vendar pa kot že navedeno je bila prošnja tožnice jasna kot je tudi jasno določilo 8. člena ZBPP.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila, ker niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 8. člena ZBPP.

6Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

7Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (13. člena ZBPP, subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (24. člen ZBPP, objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče; prvi odstavek 11. člena ZBPP)

8V obravnavani zadevi je tožeča stranka zaprosila za brezplačno pravno pomoč kot dolžnica v izvršilnem postopku, pod opr. št. VL 25862/2021. Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izključuje možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je prosilec dolžnik, vendar velja izjema za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja ugotovitev ali izvršba poteka na podlagi izvršilnega naslova¹ ali na podlagi verodostojne listine². V kolikor je bilo vloženo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi zoper izvršilni naslov, je treba ugotavljati verjetnost razlogov za ugovor, glede na zakonsko določilo četrtega odstavka 8. člena ZBPP.

9Tožeča stranka je vložila pritožbo v izvršilnem postopku zoper sklep o izvršbi in navaja, da je pravni laik ter ne loči pojmov pritožbe ali ugovor. V kolikor bi bilo drugače, tudi za pravno pomoč ne bi prosila. Ugovor zoper sklep o izvršbi je dolžnikovo edino pravno sredstvo³. Sodišče pojasni, da ni pomembno kako stranka naslovi pisanje, saj je pomembna vsebina, katere pa tožena stranka ni ugotavljala.

10Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi določil ZBPP, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti in ugotovi, če teče izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova. V kolikor je bil predlog za izvršbo podan na podlagi slednjega, je treba ugotovi ali obstajajo razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi. V obeh primerih je tožena stranka dolžna ugotavljati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako subjektivne kot objektivne v skladu z ZBPP.

11Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

13Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Izvršilni naslov je: 1.izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; 2. izvršljiv notarski zapis; 3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
² Verodostojna listina je v smislu tega zakona faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti ( drugi odstavek 23. člena ZIZ).
³ 53. člen ZIZ.