VSK sodba PRp 166/2009

Pritožba obdolženega A.L. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Okrajno sodišče v Tolminu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi A.L. odgovoren za prekršek po določbi d. tč. četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1 in mu na podlagi navedene zakonske določbe ter določbe petega odstavka 130. čl. ZVCP-1, v zvezi z določbami tretjega odstavka 22. čl. in petega odstavka 202.a čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izreklo globo v znesku 510,00 EUR in 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za tiste kategorije motornih vozil, ki jih je imel na dan 22. oktobra 2006. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati stroške postopka v znesku 4,83 EUR in sodno takso, ki bo odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča po pravnomočnosti sodbe.

Proti takšni sodbi je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik. Sodbo izpodbija glede kazenske sankcije izreka 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti obdolženčevega vozniškega dovoljenja za kategorije C in E motornih vozil, zaradi kršitve materialnega zakona – Zakona o prekrških in ZVCP ter posledično zaradi odločitve o sankcijah. Višjemu sodišču predlaga, da upošteva spremembo ZVCP in sicer določbo petega odstavka 235. čl. ter mu ob uporabi drugega odstavka 2. čl. ZP-1 izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategoriji C in E ne izreče. V dopolnitvi pritožbe pa predlaga, da v primeru, če je njegovo tolmačenje določila petega odstavka 235. čl. ZVCP-1 v pritožbi napačno, obdolžencu omili sankcijo izreka 18 kazenskih točk tako, da mu izreče 17 kazenskih točk. Samo tako mu bo namreč vozniško dovoljenje za opravljanje osnovnega poklica voznika tovornjaka ostalo v veljavi. Sodišče naj pri tem upošteva, da s tovornim vozilom obdolženi doslej ni storil prekrška za katerega bi mu bile izrečene kazenske točke, prekršek z osebnim avtomobilom pa je storil v nočnem času, ko na relativno kratki relaciji ni bilo nobenih vozil. Pritožnik meni, da bo ob morebitnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zagotovo izgubil službo, to pa je v kriznih časih nemogoče dobiti. Zato se mu zdi izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prestrog poseg v njegov že tako slab socialni položaj.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno sprejelo v skladu z določbami 133. čl. ZP-1, kar pomeni, da je vestno pretehtalo dokaze in na podlagi takšne presoje sprejelo pravilne zaključke. To velja tudi glede odločitve o sankcijah. Res je, da ZVCP-1, ki velja od 30. aprila 2008, v določbi petega odstavka 235. čl. dovoljuje, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic. To pa lahko sodišče stori le v primeru, če kršitelj z vozilom te kategorije ni dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolžencu kot vozniku motornih vozil kategorije C in E res še ni bila izrečena nobena kazenska točka, je pa z motornim vozilom za katerega je potrebno vozniško dovoljenje B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Poleg tega je iz izpisa iz evidenca pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških (na list. št.54 spisa) razvidno, da je bila obdolžencu s sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu, opr. št. PR 436/2005 z dne 11. junija 2007, ki je postala pravnomočna 6. julija 2007, poleg globe izrečena stranska sankcija 17 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca, prav tako zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tudi obravnavani prekršek je obdolženi storil, sicer z motornim vozilom B kategorije, z visoko koncentracijo alkohola v organizmu, ki precej presega mejo nad katero je z zakonom predpisan izrek 18 kazenskih točk. Glede na navedeno obdolžencu ni mogoče izreči zgolj prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorijo motornih vozil, s katero je bil prekršek storjen, pač pa za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniškem dovoljenju na dan prekrška.

Glede predloga, da bi sodišče obdolžencu omililo sankcijo pod mejo, ki je predpisana, pa je treba povedati, da to sodišče lahko stori v primeru, če tako določa zakon, ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije (6. odstavek 26. čl. ZP-1). Ni sicer dvoma, da utegne obdolženca izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil prizadeti tudi pri opravljanju poklica, vendar po presoji višjega sodišča posledice, ki utegnejo obdolženca prizadeti, ne odtehtajo nevarnosti, ki jo, kot voznik, ki na takšen način krši cestnoprometne predpise, predstavlja za druge udeležence v cestnem prometu. Obdolženec je namreč, kljub temu, da je bil za enak prekršek že kaznovan, vozil motorno vozilo v cestnem prometu z visoko koncentracijo alkohola v organizmu, zato ga je treba zaradi varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne pridobi ponovno, izločiti iz prometa kot voznika motornih vozil. Zato višje sodišče v odločitev sodišča prve stopnje o sankcijah ni posegalo. Ker je ugotovilo, da tudi niso podane kršitve na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), je pritožbo obdolženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker obdolženi s pritožbo ni uspel, mora v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).