VSRS Sodba II Ips 924/2006

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnjeje v 1. in 3. točki izreka razveljavilo sklep o izvršbi Ig 99/00751, ki je bil dne 17. 8. 1999 izdan zoper družbo J. d.o.o., M., in toženo stranko zavezalo k plačilu 11.303 € (prej 2,708.658,90 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo različno za vsakega od več delov te terjatve. Osrednje mesto v argumentaciji odločitve je namenilo dejstvu, da je bila tožena stranka vse od ustanovitve do izbrisa družbe J. d.o.o., M., iz sodnega registra v letu 2000 v slednjem vpisana kot edina družbenica in direktorica te družbe.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3V reviziji zoper sodbo pritožbenega sodišča tožena stranka uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Uvodoma pojasnjuje, da je po prejemu štirih izvršilnih predlogov v letu 2001 na slovenjegraškem sodišču vložila tožbo za ugotovitev, da od leta 1994 naprej ni bila več družbenica družbe J. d.o.o., M.. V dveh izvršilnih postopkih, v katerih se je sklicevala na to pravdo in predlagala vpogled v spis Pg 153/2001, je sodišče po opravljenem vpogledu izvršbo ustavilo, na enak način je postopala tudi izpostava DURS Slovenj Gradec v zadevi 42901-1/2006. Samo v predmetni zadevi sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da je toženka kot aktivna družbenica družbe J. d.o.o., M., dolžna plačati obveznost v višini tožbenega zahtevka. Tako sta razsodili, ne da bi opravili predlagani vpogled v spis Pg 153/2001, v katerem se poleg izjave odvetnice P. C. nahaja tudi pogodba o brezplačnem prenosu toženkinega vložka z dne 18. 1. 1994. V zvezi z revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava meni, da je stališče nižjih sodišč, da je toženka družbenica izbrisane družbe, ker iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da je bila prav ona edina ustanoviteljica in zastopnica J. d.o.o. od 1991 dalje, zmotno. Toženka je bila v sodnem registru res navedena kot družbenica izbrisane družbe, a ima vpis spremembe družbenika ob prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s tretjim odstavkom 416. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/1993 in nasl. – v nadaljevanju ZGD) zgolj deklarativni učinek. To pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred oziroma ne glede na vpis v sodni register in da pridobitelj poslovnega deleža postane nosilec vseh pravic in obveznosti, ki iz njega izvirajo, neodvisno od vpisa. Ker je tožena stranka pogodbo o prenosu poslovnega deleža sklenila pri odvetnici P. C., ki je bila takrat v skladu s 587. členom ZGD za to pristojna, je bil njen poslovni delež veljavno prenesen. Meni tudi, da načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (prvi in tretji odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru – Ur. l. RS, št. 13/1994 in nasl.) ne moreta biti uporabljena na način, kot ju je uporabilo pritožbeno sodišče, ker bi to učinke publicitetnega načela povsem izenačilo s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, prav tako pa bi bilo to v direktnem nasprotju z določbama 436. člena in prvega odstavka 437. člena ZGD. Nenazadnje pa, trdi toženka, notarsko overjena izjava I. B., ki jo je predložila v postopku na prvi stopnji, dokazuje prenos poslovnega deleža in predstavlja priznanje tožbenega zahtevka v skladu s 316. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato bi lahko sodišči že na njeni podlagi izdali sodbo v korist tožene stranke.

4Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Ker pa odgovora ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, niti najkasneje ob vložitvi odgovora na revizijo ni dokazala, da ima njena zakonita zastopnica opravljen pravniški državni izpit, sodišče odgovora na revizijo ni upoštevalo (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP).

5Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6Revizija ni utemeljena.

7Revidentka ima sicer prav, ko trdi, da vpis v sodni register ni pogoj za veljavnost prenosa poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo in da njegov učinek ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave(1). Posledica vpisa spremembe družbenika v sodni register je res zgolj v javni objavi tega dejstva, ki je nastopilo že prej – s sklenitvijo pogodbe o prenosu poslovnega deleža v notarski obliki oziroma s prijavo in dokazom pridobitve poslovodji družbe(2). Vendar tožena stranka predmetne pravde ni izgubila, ker bi sodišči dejstvu, da je bila vse do izbrisa družbe dolžnice iz sodnega registra v njem vpisana kot edina družbenica te družbe, pripisali večji pomen, kot mu dejansko gre, temveč zato, ker ji, dasi je glede tega nosila (trditveno in) dokazno breme, ni uspelo dokazati, da je do pogodbenega prenosa poslovnega deleža na novega družbenika sploh prišlo. Toženkina procesna aktivnost pri uveljavljaju obstoja dejstev, ki bi v zvezi z ugovorom nelastništva družbe J. d.o.o., M., v času nastanka sporne terjatve morda lahko pripeljala do drugačne odločitve, je bila, kot sta zaključili sodišči prve in druge stopnje, nezadostna. Notarsko overjena izjava domnevnega novega družbenika I. B. o prenosu poslovnega deleža je bila ob izostanku drugih dokaznih predlogov pač premalo za argumentacijo, ki bi izključila vsak razumen dvom v resničnost zatrjevanega. Ker sodi vprašanje zadostitve omenjenemu dokaznemu standardu v okvir v zadevi sprejete dokazne ocene, je presoja o njem po opravljenem pritožbenem preizkusu za revizijsko sodišče zavezujoča (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8Na očitek, da sodišče prve stopnje kljub predlogu ni opravilo vpogleda v spis Pg 153/2001, revizijsko sodišče odgovarja, da povedi: ''dne 20. 7. 2001 sem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila ugotovitveno tožbo, s katero se ugotavlja nasledstvo podjetja J. d.o.o.,'' in ''sodišče sem seznanila z dejstvom, da sem 20. 7. 2001 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila tožbo, s katero se ugotavlja poslovanje, kot tudi nasledstvo podjetja J. d.o.o. iz M.,'' ne predstavljata predloga, na podlagi katerega bi sodišče izvedlo vpogled v drug spis. Za dosego slednjega bi morala toženka navesti najmanj opravilno številko spisa, na katerega se je sklicevala, poleg tega pa tudi določno opredeliti, katero listino naj bi sodišče vpogledalo in v dokaz česa naj bi to storilo, ter navesti, kako bi po njenem mnenju izvedba tega dokaza mogla vplivati na rezultat postopka. Ničesar od navedenega toženka ni storila, zato v neizvedbi vpogleda v omenjeni spis ni najti znakov nepravilnega postopanja sodišča.

9Iz povedanega izhaja, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, tč. 57, in sklep VS RS II Ips 640/2005 z dne 21. 9. 2006.

Op. št. (2): Slednji pogoj je bil uveden z novelo ZGD-A (Ur. l. RS, št. 29/1994).