VSL Sklep I Cp 873/2021

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka). A. A. je napotilo na pravdo, da zoper B. B., C. C. in občino vloži tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom, da v zapuščino pok. D. D. sodijo denarna sredstva v višini 14.166,00 EUR, ki so se na dan smrti nahajala na varčevalnem računu št. 000, odprtem pri Banki d.d. (II. točka izreka). B. B. pa je napotilo na pravdo, da zoper A. A., C. C. in občino vloži tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom, da je darilna pogodba, ki jo je B. B. sklenila z zapustnico dne 11. 3. 1968 (glede solastninskega deleža ½ nepremičnin s parc. št. 1948/3 in 463, obe k.o. X), odplačne narave in ne gre za darilo zapustnice B. B., ki se tako ne vračuna v dedni delež (III. točka izreka). Določilo je rok za vložitev tožb 30 dni po pravnomočnosti sklepa (IV. točka izreka) in da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočno zaključenih pravdnih postopkov, če bodo v postavljenem roku vložene ustrezne tožbe (V. točka izreka).

2Dedinja B. B. s pritožbo preko pooblaščenca izpodbija navedeni sklep v III. točki izreka, to je v delu, v katerem jo je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo, ker je njeno pravico štelo za manj verjetno. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da dedinja A. A., ki je zapustničina nečakinja, nima statusa nujne dedinje in zato ne more zahtevati vrnitve daril, s katerimi je bil prikrajšan nujni delež. Prav tako naj nujna dedinja ne bi bila njena pravna prednica E. E., saj po mnenju pritožnice niso izpolnjeni pogoji po 25. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Meni, da je prvostopenjsko sodišče preuranjeno napotilo na pravdo, saj bi moralo najprej ugotoviti, ali je dedinja A. A. oziroma njena pravna prednica E. E. sploh nujna dedinja in ali ima pravico zahtevati vrnitev darila. Pritožnica nazadnje zatrjuje še, da bi moralo sodišče na pravdo napotiti dedinjo A. A.

3Na pritožbo je odgovorila občina, ki vztraja pri svojem zahtevku, vendar se do pritožbenih navedb zaradi nepoznavanja dejanskega stanja in razmerij med dediči ni mogla opredeliti. C. C. pa na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je dedinja E. E. (pravna prednica dedinje A. A.) zahtevala nujni delež (in ob tem navedla, da izpolnjuje pogoja po drugem odstavku 25. člena ZD) ter v primeru, da je ta prikrajšan, zmanjšanje morebitnih oporočnih razpolaganj in vrnitev daril. Nadalje je zahtevala tudi vračunavanje daril B. B. in F. F. A. A. kot pravna naslednica E. E. je zahtevek za vračunavanje darila spremenila tako, da zahteva, da se vrednost ½ nepremičnin parceli 1948/3 in 463, obe k. o. X, vračuna v dedni delež dedinje B. B. Nasprotovala je, da bi šlo za odplačni pravni posel, saj odplačnost darila iz pogodbe ne izhaja in je zato manj verjetna pravica B. B.

6Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da obstajajo med dediči sporna dejstva že o tem, ali gre pri darilni pogodbi z dne 11. 3. 1968, ki jo je zapustnica sklenila z B. B. in F. F., sploh za darilo oziroma neodplačno razpolaganje. To pa naj bi bila predpostavka za nadaljnje odločanje o tem, ali je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, v zvezi z zahtevkom za vračilo darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža in zaradi vračunavanja darila zakonitemu dediču.

7Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, in sicer med drugim dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (tretji odstavek 212. člena ZD).

8V obravnavanem primeru je obstoj darila (tj. ali gre pri pogodbi z dne 11. 3. 1968 za darilno ali odplačno pogodbo) dejstvo, ki je sporno in od katerega je odvisna velikost pritožničinega zakonitega deleža, pa tudi pravica morebitnih nujnih dedičev zahtevati dopolnitev morebiti prikrajšanega nujnega deleža. Pritožnica spregleda, da dedinja A. A. ne zahteva le vrnitve darila (po 34. členu ZD), temveč tudi vračunanje darila v pritožničin dedni delež (po 46. členu ZD). Pred tem pa je v vsakem primeru treba ugotoviti, ali je bilo darilo sploh dano. Tudi če A. A. (oziroma njena pravna prednica) ni nujna dedinja, to še ne pomeni, da nima pravice zahtevati, da se pritožnici skladno s prvim odstavkom 46. člena ZD v njen delež vračuna vse, kar je prejela v dar od zapustnice. Po tej določbi se namreč vsakemu zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način dobil od zapustnika. Pritožnica je nesporno zapustničina zakonita dedinja (drugega dednega reda), darilo pa se zakonitemu dediču ne vračuna le, če je zapustnik ob obdaritvi ali pozneje izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja (tretji odstavek 46. člena ZD). Da bi bila v obravnavanem primeru to zapustničina volja, v postopku ni bilo ugotovljeno. Prvostopenjsko sodišče je zato ob dejstvu, da je obstoj darila sporen, ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. Pri tem je pojasnilo tudi, zakaj je pritožničino pravico štelo kot manj verjetno, in se pritožbeno sodišče glede tega v izogib ponavljanju sklicuje na njegove razloge (v 18. točki obrazložitve sklepa). Šele ko bo v pravdi ugotovljeno, ali gre pri pogodbi z dne 11. 3. 1968 za darilno ali odplačno pogodbo, bo lahko prvostopenjsko sodišče odločalo o dednopravnih vprašanjih, kot so obstoj in prikrajšanje nujnega deleža, vračunavanje in vrnitev daril.

9Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).