VSK Sklep I Cp 267/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana vmesna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je tožnikov tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve, da je priposestvoval nepremičnino z ID znakom: parcela 1 in del nepremičnine z ID znakom: parcela 2 (razen v delu te nepremičnine, glede katerega je na naroku dne 11. 9. 2019 tožbo umaknil), utemeljen.

2Zoper to odločitev se pritožuje toženka po Državnem odvetništvu. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo le na (selektivno povzeto) izpovedbo tožnika in z njegove strani predlaganih prič. Do izpovedbe priče B. Č., ki ga je predlagala toženka, se ni opredelilo. Tožnikov oče si je protipravno prilastil sporni parceli. V sodnem delitvenem postopku v petdesetih letih prejšnjega stoletja je sodeloval kot cenilec. Tam je izvedel, da so (so)lastniki teh parcel neznanega bivališča in da posesti ne izvršuje nihče. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da to ne pomeni, da tožnik od leta 1958 dalje ne bi mogel biti v dobri veri. Neverjetno je, da tožnik (ki je takrat očetu že pomagal obdelovati kmetijo) o tem ne bi nič vedel. Tudi iz izpovedbe tožnika izhaja, da je za nedobrovernost očeta vedel. Ta del njegove izpovedbe sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tožnikova posest ni bila pristna (neviciozna) in pravična (zakonita), niti poštena (dobroverna). Tožnik je moral vedeti, da sporni nepremičnini nista del njihove kmetije. Izpodbijana sodba je obremenjena s procesnimi kršitvami, dejansko stanje je napačno ugotovljeno, prav tako pa je zmotno uporabljeno materialno pravo. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenim navedbam je nasprotoval. Priglasil je pritožbene stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik po smrti svojega očeta (leta 1958) prevzel sporni parceli (razen dela parcele št. 2, glede katerega je tožbo umaknil) v svojo dobroverno posest, ki je trajala vse do leta 2013, ko je ob prejemu obvestila o vrednotenju nepremičnin ugotovil, da "zemljiškoknjižno stanje ni urejeno". Zaključilo je, da je uspel izkazati obstoj temelja svojega zahtevka, v skladu s tedaj veljavnimi oziroma upoštevnimi predpisi. Te ugotovitve temeljijo predvsem na izpovedbi tožnika ter z njegove strani predlaganih prič.

6Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo celovitega dokaznega postopka, saj je (brez vsakršnega pojasnila) povsem prezrlo izpovedbo priče B.Č., ki je bila predlagana s strani toženke, prav tako pa ni obravnavalo dela izpovedbe tožnika, ki se nanaša na to, ali je vedel za nedobrovernost svojega očeta oziroma ali je bil že v preteklosti seznanjen s tem, da so sporne parcele v lasti tretjih (pokojnih) oseb (stran 10 - 11 prepisa zvočnega posnetka zaslišanja z dne 15. 3. 2019). Zaradi tega sicer sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena s procesno kršitvijo po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kot navaja pritožnica, temveč je podana bistvena procesna kršitev po prvem odstavku 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Dokazna ocena torej ni skladna z metodološkim napotkom 8. člena ZPP, ki zahteva, da sodišče odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

7Ob tem gre dodati, da v konkretnem primeru tudi ni bilo podlage za izdajo vmesne sodbe. ZPP v prvem odstavku 315. člena določa, da če tožena stranka izpodbija tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka. Vendar pa stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ni mogoče razčleniti na "temelj" in "višino", kar je zakonski pogoj za uporabo instituta vmesne sodbe po 315. členu ZPP. Sklicevanje sodišča prve stopnje na morebitne stroške izvedenca geodeta, ki bi odmeril del parcele št. 2, na katerega se delni umik tožbe nanaša, ter na skupni predlog pravdnih strank, ne vzdrži.¹

8Zaradi navedenih procesnih kršitev je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Razveljavitev te odločitve narekuje že nepravilna uporaba instituta vmesne sodbe. Poleg tega bi pritožbeno sodišče z dopolnjevanjem dokaznega postopka in s tem povezanim ugotavljanjem dejanskega stanja (bistveno) poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ob tem gre upoštevati, da je ta zadeva razveljavljena prvič. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je začel maja 2018 in je bil izpeljan relativno ažurno. Po oceni pritožbenega sodišča s tem ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje upošteva gornje napotke, po potrebi dodatno zasliši tožnika ter v zadevi ponovno odloči.

9Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

10PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (tretji odstavek 343. člena ZPP), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Prim. VSL sklep I Cp 1334/2011 in tudi VSL sodba I Cp 3076/2016.