VSRS Sklep II DoR 99/2021

Predlog se zavrne.

1Pravdni stranki sta sklenili Sporazum za razvezo zakonske zveze med tožnikom in prvo toženko Delitev premoženja ob razvezi z mediacijo – končna (v nadaljevanju Sporazum) v času, ko je prva toženka že vložila tožbo na razvezo zakonske zveze s tožnikom. Pravdni stranki sta Sporazum sklenili zaradi ureditve medsebojnih razmerij glede skupnega premoženja, in sicer kot predpogodbo, s katero se zavežeta v roku 30 dni skleniti glavno pogodbo. V njem sta opredelili, kaj vse predstavlja skupno premoženje in kako si ga bosta zakonca razdelila: tožnik bo z darilno pogodbo na prvo toženko prenesel garažo in 1/6 skupne stanovanjske hiše, 1/3 delež hiše pa bo tožnik podaril svojima sinovoma (drugemu in tretjemu tožencu). Kasneje sta pravdni stranki sklenili še Darilno pogodbo kot glavno pogodbo, s katero sta realizirali sklenjeni Sporazum.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožbene zahtevke.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, ki se glasi: „Ugotovi se, da sta nična Sporazum z 30. 3. 2018 in Darilna pogodba z 14. 5. 2018.“ Razveljavilo je III., IV. in V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje.

4Sodišče druge stopnje je na predlog tožnika izdalo še dopolnilno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da se ugotovi, da so vknjižbe na podlagi ničnih pravnih poslov neveljavne in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

5Zoper sodbo in dopolnilno sodbo sodišča druge stopnje toženci vlagajo predlog za dopustitev revizije in njegovo dopolnitev, v katerih Vrhovnemu sodišču zastavljajo naslednja vprašanja:

1) ali je glede na to, da je po svoji vsebini Sporazum predpogodba, pravilno stališče pritožbenega sodišča, da mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa (47. člen Zakona o notariatu, v nadaljevanju ZN);

2) ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da Sporazum kot predpogodba predstavlja podlago Darilne pogodbe v smislu 39. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in da se dopustnost podlage presoja po četrtem odstavku 39. člena OZ;

3) ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da mora biti v obliki notarskega zapisa sklenjen tudi del dogovora med tožnikom in sinovoma, na podlagi katerega je tožnik sinovoma podaril solastniški delež;

4) ali je glede na določila 87., 88., in 91. člena OZ pravilno stališče višjega sodišča, da je ničen celotni dogovor, čeprav je možno dogovore med zakoncema in dogovor med očetom in sinovoma vsebinsko ločiti;

5) ali je glede na vsebino Sporazuma pravilno stališče nižjega sodišča, da je ničen;

6) ali glede na drugi odstavek 320. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in časovne meje pravnomočnosti obličnostna zahteva velja tudi za sporazum med osebama, ki je sklenjen v trenutku, ko je že bila izdana in strankama vročena sodba o razvezi zakonske zveze, s katero sta se obe strinjali in sta se tudi odpovedali pravici do pritožbe; in

7) ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da obličnostna zahteva velja tudi za razpolagalni pravni posel, na katerem je bil podpis tožnika overjen po razvezi zakonske zveze.

6Predlog ni utemeljen.

7Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).