VDSS Sodba in sklep Psp 57/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodna odločba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo dovolilo obnovo postopka v zadevi opr. št. VI Ps 434/2019. Sodbo z dne 16. 10. 2019 je razveljavilo ter odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 17. 5. 2019 in odločbo Centra za socialno delo A. (v nadaljevanju: CSD) št. ... z dne 24. 12. 2018 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno obravnavo. Toženi stranki je naložilo, da izda odločbo v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe in da tožnici v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 596,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodno odločbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da zaključek sodišča prve stopnje, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ ni pravilen. Tožnica tudi ni izkazala, da brez svoje krivde ni mogla uveljavljati okoliščin iz 9. točke in sicer preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje je bila v predhodni sodbi z dne 16. 10. 2019 vrednost nepremičnine oprta na podatke o vrednosti nepremičnega premoženja tožničine družine, kot so bili razvidni iz javnih evidenc GURS. Na podlagi odločbe GURS št. ... so se ti podatki spremenili. Da so bili podatki o vrednosti nepremičnine naknadno spremenjeni, ni sporno. Po mnenju tožene stranke pa takšna sprememba podatkov v uradnih evidencah ne more predstavljati obnovitvenega razloga, kot ga utemeljuje sodišče prve stopnje. Upravni odločbi (pa tudi sodba z dne 16. 10. 2019) se namreč ne opirata na odločbo organa, ki bi bila kasneje spremenjena, temveč temeljita na uradnih podatkih iz javnih evidenc, ki veljajo za resnične in ki jih je upravni organ upošteval po uradni dolžnosti skladno z 51. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS).² V socialnem sporu se namreč presoja pravilnost in zakonitost upravnih odločb glede na dejansko stanje v času odločanja upravnega organa. V ta časovni okvir bi moralo sodišče prve stopnje tudi umestiti načelo materialne resnice. Morebitna kasnejša drugačna vrednost nepremičnine tako ne more biti obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč upravni odločbi z dne 24. 12. 2018 in 17. 5. 2019 odpravilo na podlagi podatkov o vrednosti nepremičnin na dan 16. 3. 2020, kar pa ni pravilno in presega časovne meje pravnomočnosti, prav tako pa tudi ne sledi načelu materialne resnice. Iz ugotovitve sodišča prve stopnje tudi ne izhaja, da je bila vrednost sporne nepremičnine že v času odločanja upravnih organov takšna, kot izhaja iz podatkov na dan 16. 3. 2020. Ker sklep in sodba nimata razlogov o odločilnih dejstvih, sta s tem obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja le, da je bila na podlagi pravnomočne odločbe GURS z dne 19. 2. 2020, dne 3. 3. 2020 vrednost sporne stavbe v javni evidenci podatkov o nepremičninah spremenjena, pri čemer sodišče ni ugotovilo, da bi bila sporna nepremičnina že v času izdaje upravnih odločb dejansko vredna le 1.892,30 EUR in ne 30.363,12 EUR. Sprememba vrednosti nepremičnine lahko učinkuje le za naprej, ne pa tudi za nazaj. Tožena stranka še navaja, da do zavrnitve tožbenega zahtevka (s predhodno sodbo z dne 16. 10. 2019) ni prišlo zaradi napačnega vrednotenja premoženja, ampak zato, ker tožnica tedaj ni dokazala drugačne vrednosti sporne nepremičnine, kot pa jo je izkazovala uradna evidenca pri GURS. Vsakdo je dolžan poskrbeti za svoj položaj, pravice in premoženje. V kolikor pravice, pravna dejstva in drugi podatki, ki vplivajo na njegove pravice niso urejeni ažurno in pravilno, mora škodne posledice nositi sam. Tožnica tudi ni izkazala, da brez svoje krivde ni mogla uveljavljati okoliščin iz 9. točke, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V prvem postopku je namreč navajala, da pred pristojnim upravnim organom spremembe vrednosti nepremičnine ni uveljavljala iz finančnih razlogov, torej v celoti iz razlogov, ki so v njeni sferi. Tožnica je bila tekom upravnega postopka večkrat poučena, da mora podatke o vrednosti nepremičnin spremeniti pri GURS-u, kajti upravni organ je vezan na podatke kot izhajajo iz uradne evidence. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb tožene stranke v odgovoru na predlog za obnovo postopka. S tem je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, hkrati pa toženi stranki kršilo pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za ugoditev predlogu za obnovo postopka je namreč nujna tudi opredelitev do tega, ali je tožnica izkazala, da okoliščin do pravnomočnosti predhodnega postopka ni mogla uveljavljati brez svoje krivde. Ker je navedena ugotovitev izostala, je s tem podana tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nenazadnje tudi iz pravnomočne sodbe z dne 16. 10. 2019 izhaja, da bo šele po morebitni spremembi vrednosti sporne nepremičnine v evidencah pristojnega organa (GURS), podana podlaga za drugačno upoštevanje njene vrednosti v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Po mnenju tožene stranke je takšno upoštevanje mogoče le z učinkom za naprej, ne pa tudi za nazaj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da predlog za obnovo postopka zavrže, podrejeno zavrne in da razveljavi II., III., IV. in V. točko sodbe sodišča prve stopnje.

3V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da gre za šolski primer uporabe 9. točke 394. člena ZPP. Vrednost premoženja je bila ves čas enaka in se ni v ničemer spreminjala, le da je sedaj s spremembo na GURS-u ta vrednost pravilno ugotovljena. To pa pomeni, da v času odločanja o priznanju spornih pravic tožnica dejansko ni presegala predpisanega cenzusa. Postopek na GURS-u pa je dolgotrajen, zato tožnica ni že med postopkom uspela urediti stanja v uradnih evidencah. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Obenem priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, niti postopkovnih določb, ki jih v pritožbi uveljavlja tožena stranka.

6V predmetni zadevi je tožnica vložila predlog za obnovo postopka končanega s sodbo opr. št. VI Ps 434/2019 z dne 16. 10. 2019. Z navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 17. 5. 2019 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 24. 12. 2018 in da se tožnici prizna pravica do subvencije tržne najemnine. Iz utemeljitve izhaja, da tožnica ni dokazala, da premoženje družine ne presega zneska 18.482,40 EUR in da s tem niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do subvencije tržne najemnine.

7Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP, kjer je določeno, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

8Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se posledično ne da preizkusiti. Tožena stranka s tem uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Po stališču pritožbenega sodišča sodna odločba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in se jo tako tudi da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo ugotovitve glede pravočasnosti, dovoljenosti in utemeljenosti predloga za obnovo postopka. Prav tako je obrazložilo, zakaj je predlog za obnovo postopka utemeljen. V zadevi tudi ni podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila toženi stranki nedvomno zagotovljena pravica do izjave. Tožena stranka je namreč odgovorila na predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče prve stopnje pri odločitvi tudi upoštevalo. Odgovor na predlog za obnovo postopka sodišče navaja v 3. točki obrazložitve. V zvezi z opredelitvijo sodišča glede vprašanja, ali je tožnica izkazala, da okoliščin do pravnomočnosti predhodnega postopka ni mogla uveljavljati brez svoje krivde, pa je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je za razsojo v sporni zadevi ključna odločba GURS št. ... z dne 19. 2. 2020, ki je postala dokončna in pravnomočna 25. 2. 2020, kar pomeni, da navedene odločbe v prejšnjem postopku ni mogla predložiti, saj je sodbo prejela 4. 11. 2019.

9Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožničina zahteva za priznanje pravice do subvencije tržne najemnine v predhodnem postopku zavrnjena iz razloga, ker je bilo v postopku tako pri toženi stranki kot tudi pred sodiščem, ki je potrdilo obe izpodbijani odločbi ugotovljeno, da premoženje družine presega znesek 18.482,40 EUR. Ključen pri tem je bil podatek razviden iz javne evidence GURS in sicer, da ima družina premoženje, ki glede na lastniški delež tožničinega moža na nepremičnini v k.o. ..., ob upoštevanju vrednosti teh nepremičnin, vključno s stavbo št. ..., znaša 21.661,66 EUR.

10Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)³ v 12. točki drugega odstavka 51. člena določa, da ministrstvo in centri za socialno delo brezplačno pridobivajo podatke za osebe po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov in sicer tudi od Geodetske uprave Republike Slovenije. Gre za podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb), podatke o površini stanovanja. Tožnica je tem podatkom ugovarjala že v postopku pred prvostopenjskim organom (CSD) in tudi kasneje v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe z dne 17. 5. 2019 izhaja, da organ druge stopnje upošteva pritožnikove navedbe, da gre v primeru stavbe št. ... za ruševino. Iz dokazov, ki jih je predložila tožnica v pritožbi (fotografije) je razvidno, da je stavba v izredno slabem stanju. Tožnica je bila tudi opozorjena, da v kolikor se ne strinja z višino vrednosti nepremičnine, kot izhaja iz javne evidence GURS-a, mora spremembo le-te doseči pri organu, ki je za to pristojen. Tožnica oziroma njen mož sta tako skladno z omenjenimi navodili začela postopek pri pristojnih organih. Tako iz dopisa z dne 14. 10. 2019 izhaja, da je tožničin mož pri geodetskem podjetju 28. 6. 2019 naročil katastrski vris stavb ... in ... obe k.o. .... Namen katastrskega vrisa stavb je na podlagi pravnomočne odločbe pristojne območne geodetske pisarne B., doseči spremembo vrednosti stavbe ... k.o. .... Navedena stavba je v naravi ruševina, pri čemer pa se podatki o vrednosti pri GURS-u ne ujemajo z dejanskim stanjem v naravi. Tožničinemu možu je bila na to izdana odločba in sklep št. ... z dne 19. 2. 2020. Z navedeno odločbo so bile v postopku evidentiranja parcel združene parcele in v registru nepremičnin evidentirani ugotovljeni podatki. Na podlagi navedenega je Geodetska uprava evidentirala podatke v register nepremičnin in sicer 3. 3. 2020, kot je to razvidno iz priloge A/30 sodnega spisa. Vrednost nepremičnin je bila spremenjena, tako da sta stavbi št. ... in ... k.o. ... vredni 0,00 EUR, nepremična parc. št. ... k.o. ... (stavbno zemljišče) pa je ocenjena na 1.892,30 EUR.

11Pritožbeno sodišče soglaša s ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnica vložila 19. 3. 2020 dovoljen in pravočasen. Izpolnjen je tudi pogoj po drugem odstavku 395. člena ZPP, saj navedene odločbe, s katero so bili spremenjeni podatki v javni evidenci GURS ni mogla uveljavljati pred koncem prvega postopka, ki se je končal z zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Ključna odločba, s katero so bili spremenjeni podatki je bila izdana namreč šele 19. 2. 2020 ter na podlagi nje tudi popravljeni podatki v javni evidenci nepremičnin. Na podlagi odločbe z dne 19. 2. 2020 je prišlo do spremembe podatkov, ne sicer v odločbi, temveč v javni evidenci nepremičnin. S tem pa so izpolnjeni pogoji določeni v 9. točki 394. člena ZPP za ugoditev predlogu za obnovo postopka.

12Glede pritožbenih navedb, da je odločilno dejansko stanje v času odločanja upravnega organa, pa pritožbeno sodišče poudarja, da so podatki v javni evidenci nepremičnin izkazovali vrednost nepremičnine v času, ko je tožnica pri CSD uveljavljala priznanje pravice do subvencije najemnine. Vendar pa so bili ti podatki na podlagi odločbe GURS spremenjeni. Pri tem pa ni mogoče govoriti zgolj o spremembi za naprej, saj kot to izhaja iz uradne evidence (A/30), podatki o stavbah ne izražajo stanja na današnji dan, kar pomeni, da lahko izkazujejo tudi stanje, kakršno je obstajalo v času vodenja upravnega postopka v zvezi s priznanjem pravice do subvencije najemnine. Da je bila nepremična dejansko ruševina in da so bili podatki v evidenci GURS nepravilni, pa je ugotovil že drugostopenjski organ v odločbi z dne 17. 5. 2019.

13Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

14Na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP je pritožbeno sodišče ocenilo, da tožnica v odgovoru na pritožbo samo ponavlja dosedanje navedbe in da zaradi tega odgovor ni vplival na rešitev zadeve v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da tožnica sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.