51. člen ZUPJS

Ker tožeča stranka po pozivu sodišča predloga ni dopolnila, je bil ta nepopoln in neprimeren za obravnavo tudi v času odločanja z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi ga zato moralo zavreči.

V pritožbeni obravnavi ostaja sporno kot pravno upoštevno premoženje tožnice nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, vpisana pa je v kataster nepremičnin. Glavnina pritožbenih očitkov se nanaša na upoštevanje nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Neutemeljena mora ostati pritožbena trditev, da tožnica ni lastnica teh nepremičnin, ker kot taka ni zavedena v zemljiški knjigi in ker je pri določenih nepremičninah navedena kot solastnica ter da navedene vrednosti nepremičnin presegajo realno vrednost, posledično zaradi česar jih toženec ne bi smel šteti kot upoštevno premoženje. Sodišče je v 9. in 10. točki obrazložitve razumljivo pojasnilo, katere nepremičnine se vpisujejo v zemljiško knjigo skladno z 11. členom ZZK-1 in kaj dokazujejo podatki iz GURS. Sodišče je v 11. točki argumentirano pojasnilo, da iz izpiska zemljiške knjige izhaja, da je tožnica lastnica parcele št. ... k.o. ... B., na kateri stojijo stavbe št. ..., ... in ... Iz katastra nepremičnin, ki ga vodi GURS, pa je razvidno, da je tožnica lastnica navedenih stavb. Toženec je v premoženje tožnice pravilno upošteval stavbe, ki so vpisane v evidenco GURS. V 13. točki je pravilno izpostavljeno, d

ZST-1 v 10. do 15. členu ureja oprostitev, odlog in obročno plačilo taks, ki vključuje tudi spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), in so se začele uporabljati s 12. 2. 2022. Katere so obvezne sestavine predloga, je določeno v drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1. Med drugim ni obvezna sestavina predloga v 5. alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1 zahtevano soglasje stranke in polnoletnih družinskih članov, da sodišče lahko po uradni dolžnosti pridobi podatke o premoženjskem stanju, ki so davčna tajnost, ter v 6. alineji drugega odstavka istega člena zahtevana izjava, da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje po prejšnji alineji, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča.

Utemeljene so pritožbene navedbe, da v okoliščinah konkretnega primera dejanski stan iz 33. člena ZSVarPre ni izpolnjen, zato tožnik ne more biti upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurilnega olja. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožnik v postopku ni prerekal višine dohodkov v relevantnem obdobju. Kot sporno se ni izpostavilo niti vprašanje, ali bi bilo treba bivšo ženo (kot zunajzakonsko partnerko) šteti za družinskega člana. Sodišče prve stopnje bi moralo neprerekana dejstva šteti za priznana (214. člen ZPP), ne pa iz teh razlogov zadevo vračati v ponovno upravno reševanje. Tožnik je vložil vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči in ne varstvenega dodatka. Zato upravni organ v predsodnem postopku ni bil dolžan ugotavljati, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev pravice do varstvenega dodatka, kot napotuje sodišče prve stopnje. Tudi dejstvo, da je bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, za predmetni postopek ni bistveno. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči namreč ne odraža materialne ogroženosti, ki je podlaga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.

Ker je upravni organ ocenil, da za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitev dejanskega stanja potrebuje prevode listin v tujem jeziku, je imel v 177. členu ZUP podlago to zahtevati.

Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, kadar v času odločanja o pravicah podatki za preteklo leto še niso na voljo. To pa so po tretjem odstavku 15. člena ZUPJS ne le podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pač tudi podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.

V predmetnem sporu je pravno pomembno dejstvo, ali je bil tožnik v relevantnem obdobju vpisan kot član kmetijskega gospodarstva. Pravilno je sicer razlogovanje sodišča, da četudi je bil tožnik vpisan kot član kmetijskega gospodarstva, to ne pomeni, da je avtomatično pridobil dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti, vendar ne iz razloga kot pojasnjuje sodišče, ker bi dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti lahko pridobival le originalni nosilec, temveč ker je tožnik uveljavljal okoliščine, ki po vsebini lahko predstavljajo izjemo po tretjem odstavku 14. člena ZUPJS, česar pa toženec v okviru ugotovitvenega postopka ni ugotavljal.

Ni podlage za stališče, da zaradi formalno nevzpostavljene etažne lastnine, ki bi bila vpisana v zemljiško knjigo, tožnici ni mogoče priznati varstvenega dodatka, čeprav bi bila v primeru, kolikor bi bila etažna lastnina vzopstavljena, do tega dodatka upravičena. Tožnici ne more biti v škodo dejstvo, da do formalne ureditve etažne lastnine še ni prišlo.

Pritožbeno sodišče soglaša s ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnica vložila 19. 3. 2020 dovoljen in pravočasen. Izpolnjen je tudi pogoj po drugem odstavku 395. člena ZPP, saj navedene odločbe, s katero so bili spremenjeni podatki v javni evidenci GURS ni mogla uveljavljati pred koncem prvega postopka, ki se je končal z zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Ključna odločba, s katero so bili spremenjeni podatki je bila izdana namreč šele 19. 2. 2020 ter na podlagi nje tudi popravljeni podatki v javni evidenci nepremičnin. Na podlagi odločbe z dne 19. 2. 2020 je prišlo do spremembe podatkov, ne sicer v odločbi, temveč v javni evidenci nepremičnin. S tem pa so izpolnjeni pogoji določeni v 9. točki 394. člena ZPP za ugoditev predlogu za obnovo postopka.

Center za socialno delo lahko ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo s preverjanjem njegovih podatkov iz ustreznih evidenc, do katerih ima dostop, le v primeru, če zavezanec za to poda posebno vlogo za oprostitev glede na svoje premoženjsko stanje (in stanje svoje družine). Ob ustreznem pravnem pouku na posledice lahko center za socialno delo v primeru, če zavezanec takšne vloge ne poda, šteje, da je njegova plačilna sposobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca.

Zneska od prodane nepremičnine pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja ni mogoče upoštevati kot drugih dohodkov po ZDoh-2, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s 1. odstavkom 12. člena ZUPJS in posledično niti kot občasni neperiodični dohodek po 23. členu ZSVarPre, ker je bil prejet pred 12-imi meseci pred vložitvijo vloge. Pri ugotavljanju materialnega položaja je v skladu s 6. točko 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a kupnino za prodano stanovanje mogoče upoštevati kvečjemu kot premoženje iz naslova denarnih sredstev na transakcijskem ali drugem računu ali hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika.

Skozi celotno pritožbo skuša tožeča stranka izkazati napačnost odločitve sodišča, da je sporni znesek tožničinega moža, ki mu je bil izplačan kot odškodnina, potrebno upoštevati kot periodični dohodek in ne kot enkraten obdavčljiv dohodek, kot je to storila tožena stranka. Pritožbeno sodišče soglaša, da sporni znesek, ne glede na dejstvo, ali gre za odškodnino ali jubilejno nagrado, po sami vsebini ne more predstavljati periodičnega dohodka. Sodišče je pravilno ugotovilo, da izrecna določba drugega odstavka 13. člena ZUPJS opredeljuje periodične dohodke kot plače, pokojnine, rente in druge dohodke, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Enkratna izplačila ne morejo šteti za periodični dohodek. Imanentno periodičnemu izplačilu zneskov je ravno način izplačila zneskov v ponavljajočih se (enakih ali podobnih) časovnih obdobjih. Zato je pravilen zaključek sodišča, da mora ostati neuspešno zavzemanje tožnice, da je potrebno sporno izplačilo šteti kot periodični dohodek.

V 9. točki 18. člena ZUPJS je določeno, da se v premoženje ne šteje kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti, pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub ugotovljeni nezmožnosti za delo, pa tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da dohodka s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti. Ker torej ni izpolnjen drugi zahtevani pogoj, je bil torej fiktivni dohodek v višini 8,35 EUR pravilno upoštevan pri ugotavljanju dohodka družine. Ker je bil v sporni zadevi presežen cenzus (56 % neto povprečne plače) tožnica za sporno šolsko leto ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do državne štipendije.

Evidenca GURS ima naravo javne listine, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vendar pa je v skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tega, torej nasprotnega, kar uradne evidence o spornih nepremičninah vsebujejo, še zlasti glede vrednosti teh nepremičnin, pa tožnica ni dokazala oziroma svojih trditev, da so nepremičnine brez vrednosti, z ničemer ni dokazala oziroma svojih trditev sploh ni dokazovala in ni tekom postopka predložila nobenih dokazov. V pritožbi okoliščino, da so nepremičnine brez kakršnekoli tržne vrednosti zgolj navaja in jasno navede, da pismenih dokumentov o nameravani prodaji nima. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost tožničinega nepremičnega premoženja presega 18.852,00 EUR, je zato pravilen in pravilen tudi zaključek, da je podan izključitveni razlog iz 27. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.

Sodišče je sporna zneska, ki sta bila očetu tožečih strank izplačana na podlagi sklenjene sodne poravnave v tujini, upoštevalo kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov ter kot jubilejna nagrado - odpravnino. Pravilna je opredelitev, da sporna zneska predstavljata dohodek kot izplačilo zaostalih neizplačanih plač in odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zaradi pravilnosti odločitve, da je potrebno sporna zneska šteti kot enkraten dohodek, odpade nadaljnja presoja in razlogovanje tožečih strank, na kakšen način bi morala biti sporna zneska upoštevana kot periodični dohodek. Ker gre za enkraten dohodek je pravilna odločitev sodišča, da je vir teh obdavčljivih dohodkov potrebno pridobiti iz uradnih podatkov - potrdila FURS, ki ga je po uradni dolžnosti pridobil CSD. Razvidno je, da gre za neto zneska, kar pomeni, da sta bila upoštevana zneska, po odbitju davka in prispevkov. Sodišče je pravilno pojasnilo, da ne more slediti zavzemanju tožečih strank, da sporna zneska predstavljata periodični dohodek skladno z drugim odstavkom 13. člena ZUPJS.

ZSVarPre v 24. členu določa, katero premoženje se ne upošteva v premoženje za ugotavljanje materialnega položaja in sicer se med drugim ne štejeta stanovanje, v katerem oseba oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja in premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka. V 27. členu v zvezi z 52. členom ZSVarPre pa je določen izključitveni razlog za dodelitev varstvenega dodatka in sicer se ta ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Določba 37. člena ZUPJS ne more pomeniti, da se postopek oprostitve plačila za zavezanca nanaša le na postopek v zvezi s posebno vlogo zavezanca za (delno) oprostitev, omejeno na ugovore v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem (torej vlogo, za katero predpisi predvidevajo, da jo vloži zavezanec) in odločanje o tej oprostitvi, temveč se morajo v tem združenem postopku upoštevati tudi ugovori tega zavezanca v zvezi z možnimi razlogi za odklonitev obveznosti plačevanja institucionalnega varstva za upravičenca deloma ali v celoti (npr. ugovori v skladu z Družinskim zakonikom - DZ). Z odločanjem o oprostitvi upravičenca se namreč neločljivo povezuje odločanje o naložitvi obveznosti (do)plačila določenemu zavezancu, saj mora pristojni organ v primeru ugoditve zahtevi upravičenca naložiti obveznost plačila zavezancu v določeni višini. Zavezancu mora biti zato kot stranki v celotnem postopku omogočeno, da se ga ustrezno udeležuje in varuje svoj pravni položaj v zvezi z obveznostjo (do)plačevanja institucionalnega varstva in da v zvezi s tem navaja tako dejstva in dokaze, ki se nanašajo na njegov premoženjski položaj (in položaj njegove družine), kot tudi tiste, ki se nanašajo na presoj

Podpis žene tožnika na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ni obvezna sestavina vloge. Podatke o prejemkih žene tožnika bi CSD moral pridobiti od izplačevalca pokojnine ali od bank. Ker je rok za predložitev podatkov neuspešno potekel, CSD vloge ne bi smel zavreči, temveč bi moral nadaljevati postopek in po materialnem predpisu odločiti o zadevi.

Sodišče prve stopnje in pred tem toženec sta pri presoji utemeljeno upoštevali stanovanji in vrednost glede na solastniški delež tožnice. Sodišče prve stopnje je zaradi višine vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS in znaša 19.540,46 EUR pravilno zaključilo, da je podan izključitveni razlog po 27. členu ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj vrednost tožničinega premoženja presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 13.862,88 EUR.

Čeprav je eden od družinskih članov tudi zakonec (10. členu ZUPJS) in se ga le izjemoma ne upošteva med družinske člane, med drugim tudi, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze (11. členu ZUPJS), formalne popolnosti zahteve za dodelitev denarne socialne pomoči, ni mogoče pogojevati s podpisom zakonca, še zlasti če zaradi dejanskega razpada življenjske skupnosti, ta vloge ne želi podpisati. Torej je bila tožnikova zahteva, četudi je ni podpisala njegova žena in čeprav ni predložil dokazil o njenih dohodkih, popolna in posledično v predsodnem upravnem postopku nezakonito zavržena na podlagi 67. člena ZUP, ne da bi bila vsebinsko obravnavana.