VSL Sklep II Cpg 279/2021

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je s sodbo (in sklepom) z dne 27. 11. 2020 umik tožbe za znesek 75,00 EUR s pripadki vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka, sklep). Razsodilo je, da mora toženka plačati tožnici 477,02 EUR s pripadki (II. točka izreka) in hkrati odločilo, da mora tožnici povrniti na 576,65 EUR odmerjene pravdne stroške s pripadki (III. točka izreka).

Pritožba toženke proti sodbi

2Proti stroškovni odločitvi iz sodbe (III. točka izreka) se je toženka pravočasno pritožila. Navedla je, da ji je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo pravdne stroške v previsokem znesku. Tožnici je namreč priznalo 100 točk za predlog za izvršbo v obeh združenih zadevah in to kljub temu, da predloga za izvršbo ni vložil odvetnik, pač pa stranka sama.

Izpodbijani sklep

3Sodišče prve stopnje je upoštevajoč gornje navedbe 31. 3. 2021 izdalo sklep, s katerim je izpodbijano stroškovno določitev iz III. točke izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je predlogu toženke ugodilo in priznane stroške (iz sodbe) v višini 576,65 EUR znižalo na znesek 503,45 EUR (I. točka izreka sklepa). Hkrati je tožnici naložilo, da toženki povrne na 149,30 EUR odmerjene stroške pritožbenega postopka s pripadki (II. točka izreka sklepa).

Pritožba tožnice proti sklepu

4Proti stroškovni odločitvi iz sklepa se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijano stroškovni odločitev razveljavi, toženki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka s pripadki.

K odločitvi o pritožbi toženke proti prvostopenjski sodbi

O tej pritožbi pritožbeno sodišče ni odločilo, ker je uveljavljeno kršitev odpravilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 31. 3. 2021.

K odločitvi o pritožbi tožnice proti sklepu z dne 31. 3. 2021

5Pritožba ni utemeljena.

6Na pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

7Sodišče prve stopnje je odločitev iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa oprlo na določilo 343.a člena ZPP. Po tem določilu lahko sodnik, kot je pojasnjeno tudi v 2. točki obrazložitve tega sklepa, če ugotovi, da je podana uveljavljana bistvena kršitev določil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, izda novo sodbo, s katero nadomesti izpodbijano sodbo tako, da z novo sodbo odpravi uveljavljeno kršitev. To določilo se smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep. Sodišče prve stopnje je torej presodilo, da je v sodbi zagrešilo bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zapisalo je, da je taka kršitev podana takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin, zapisnikov, o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

8Po presoji pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo postopkovne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pač pa je prekoračilo stroškovni zahtevek tožnice. Nagrade za sestavo predloga za izvršbo po odvetniški tarifi tožnica namreč ni zahtevala ne v prvi, ne v drugi združeni zadevi. Sodišče prve stopnje pa je s III. točko izreka prvostopenjske sodbe tožnici ne glede na to priznalo nagrado po odvetniški tarifi tudi za sestavo predloga za izvršbo.

9O prekoračitvi tožbenega zahtevka govori določilo 357. člena ZPP. Kadar sodišče prekorači tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje, če je taka prekoračitev uveljavljena v pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi in po potrebi vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prekoračitev toženega zahtevka predstavlja absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, pa če tudi med kršitvami iz drugega odstavka 339. člena ZPP ni izrecno našteta.¹ Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo brez pravne podlage, saj prekoračitve tožbenega zahtevka ni mogoče odpraviti ob sklicevanju na 343.a člena ZPP, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Vendar proti odločitvi iz 1. točke izreka sklepa² se pravdni stranki nista pritožili. Zato je ta odločitev postala pravnomočna in sta pravdni stranki nanjo vezani.

10Pritožbo je tožnica vložila le proti II. točki izreka sklepa, torej proti odločitvi, da mora toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Navedla je, da se pravno zmotno ravnanje sodišča obravnava kot naključje. To pa ne drži. Tako pritoženo stališče negira določila ZPP o pritožbi, zlasti prvi odstavek 338. člena, ki vsebuje razloge, iz katerih se sodba sodišča prve stopnje sme izpodbijati.

11Sodišče prve stopnje je torej s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo izpodbijano stroškovno odločitev iz svoje sodbe. Če tega ne bi storilo, bi o pritožbi proti stroškovni odločitvi odločilo pritožbeno sodišče. Hkrati je, kot rečeno, tožnici naložilo v plačilo toženkine stroške pritožbenega postopka. Po določilu drugega odstavka 165. člena ZPP takrat, kadar sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Kdo trpi stroške, določa prvi odstavek 154. člena ZPP: stranka, ki v postopku propade. Zato je sodišče prve stopnje, ki je odločilo o pritožbi toženke proti zmotni stroškovni odločitvi iz svoje sodbe z dne 27. 11. 2020, ravnalo pravilno, ko je toženki v skladu s pravkar citiranimi določili ZPP priznalo tudi pritožbene stroške. Drugačno pravno naziranje tožnice je pravno zmotno.

12Pritožnica tudi meni, da je sodišče prisodilo toženki v breme tožnice previsoke stroške pritožbenega postopka. Tudi to pritožbeno stališče je pravno zmotno.

13Po določilu drugega odstavka 39. člena ZPP se pravdni stroški ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Iz tega sledi, da višina stroškov predstavlja glavni zahtevek samo takrat, kadar ne predstavlja postranske terjatve. Glede na to, da je predmet pritožbenega odločanja samo stroškovna odločitev, pritožba zmotno napotuje pritožbeno sodišče k uporabi 2. točke tar. št. 21 Odvetniške tarife, ki govori o priznavanju nagrade za pravna sredstva v postopku zoper procesne sklepe.

14Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba tožnice (iz razloga, ker je pritožbo vložila zgolj proti 2. točki izreka sklepa) ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano II. točko izreka sklepa potrdilo, saj v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločitve ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

¹ Tako tudi VSL II Cp 581/2015 z dne 2. 4. 2015, I Cp 1669/2003 z dne 10. 12. 2003 in druge, drugače pa VSK Cpg 415/2015 z dne 21. 1. 2016 .
² da mora toženka namesto 576,65 EUR plačati tožnici le 503,45 EUR stroškov postopka.