VSK Sklep II Ip 264/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog za izvršbo z dne 5. 8. 2020, dopolnjen 24. 8. 2020 zavrne.

2Zoper sklep se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je v predlogu za izvršbo predlagal tudi izvršilno sredstvo rubeža dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (OPP) in v svoji odločitvi ni navedlo razlogov za zavrnitev predloga za izvršbo tudi v tem delu. Upnik je dopolnil predlog za izvršbo v skladu s pozivom sodišča, vendar predlaganega rubeža denarnih sredstev s tem ni umaknil. Prav tako se upnik ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da izvršitelj ni dolžnikov dolžnik in predlagani rubež denarne terjatve posledično ni primerno izvršilno sredstvo. Predpisi, ki urejajo izvršbo, ne omejujejo upnika, da poseže na dolžnikova sredstva, ki jih je dolžniku dolžan izplačati izvršitelj. S predlagano izvršbo pa se izvršitelja ne omejuje pri izpolnjevanju njegovih zakonskih obveznosti. Sodišče je s svojo odločitvijo prikrajšalo upnika do uveljavljanja svoje terjatve na način, da doseže učinek rubeža terjatve in tudi poplačilo. Upnik se ne strinja niti z obrazložitvijo sodišča, da morajo biti denarna sredstva nakazana na dolžnikov tekoči račun. Ta sredstva so namreč lahko nakazana na pooblaščenčev bančni oz. fiduciarni račun in tudi ni izključeno, da izvršitelj s sredstvi razpolaga skladno z navodili dolžnika.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz podatkov spisa izhaja, da je v predmetnem izvršilnem postopku upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi izvršilnega naslova, t.j. notarskega zapisa pogodbe o najemu poslovnih prostorov SV 335/19 z dne 21. 10. 2019. Realizacijo izvršbe je predlagal z izvršilnim sredstvom rubeža denarnih sredstev dolžnika pri OPP in rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do njegovega dolžnika, izvršitelja T. P., iz naslova dolžnosti vračila preostanka kupnine od izvršene prodaje dolžnikovih premičnin v izvršilnem postopku VL 15332/2020, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kopru. Terjatev na vračilo preostanka kupnine je upnik izkazoval s predloženim izvršiteljevim poročilom in končnim obračunom upniku z dne 19. 8. 2020, ki ga je predložil k dopolnitvi svojega predloga za izvršbo dne 24. 8. 2020.

5Pritožba utemeljeno opozarja, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo tudi z izvršilnim sredstvom rubeža dolžnikovih denarnih sredstev pri OPP, o čemer sodišče prve stopnje ni odločalo in v izpodbijanem sklepu v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov. Odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za izvršbo zgolj na podlagi zaključka o neustreznem izvršilnem sredstvu rubeža terjatve je tako preuranjena in v vsakem primeru terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6Utemeljen pa je tudi očitek pritožbe o neustreznem izvršilnem sredstvu rubeža denarne terjatve iz naslova vračila preostanka kupnine dolžniku v izvršilni zadevi VL 15332/2020, ki se prav tako vodi med istima strankama, kot v tem postopku. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) namreč omogoča poplačilo upnikove terjatve tudi z izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki jo ima ta do drugega dolžnika, pri čemer ZIZ izrecno ne našteva, na katere dolžnikove terjatve je mogoče z izvršbo poseči, temveč v tej zvezi določa zgolj omejitve izvršbe in prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti (101., 102. in 103. člen ZIZ). Za samo dovolitev izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev pa zadošča že upnikovo zatrjevanje, da ima dolžnik rubljivo terjatev do svojega dolžnika, ki pa ni nujno povsem določena po zapadlosti, temelju in višini, temveč je dovolj, da je vsaj določljiva. Izvršilni postopek tako ni namenjen ugotavljanju obstoja terjatve dolžnika do njegovega dolžnika, saj se terjatev dejansko zarubi in prenese pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji. O tem pa se razpravlja v morebitni tožbi, ki jo lahko upnik vloži zoper dolžnikovega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve, v kolikor slednji ne prizna obstoja rubljive terjatve (123. člen ZIZ).

7Iz predloženega izvršiteljevega poročila in končnega obračuna upniku v izvršilni zadevi VL 15332/2020 izhaja, da je po izvedeni javni dražbi in opravljenem obračunu stroškov in plačil potrebno dolžniku vrniti preostanek kupnine v 2.103,28 EUR. Gre za zakonsko dolžnost izvršitelja, ki temelji na določbi petega odstavka 97. člena ZIZ. Ob obstoju presežka kupnine po opravljenem poplačilu upnika tako že na podlagi zakona nastane dolžnikova terjatev do izvršitelja, da mu presežek kupnine, s katerim razpolaga, izroči neposredno (bodisi v gotovini, bodisi z nakazilom na transakcijski račun dolžnika ali njegovega pooblaščenca) ali zanj položi na sodišču. Izvršitelj tako ob obstoju presežka kupnine dejansko postane dolžnikov dolžnik. Pritožba pa v zvezi s tem pravilno opozarja, da določbe ZIZ upnika ne omejujejo, da poseže na takšno dolžnikovo terjatev. S predlaganim rubežem terjatve bi si upnik lahko uspešno zavaroval plačilo svoje terjatve v tem postopku, saj s sklepom o rubežu sodišče prepove dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa terjatev izterjati ali kako drugače z njo razpolagati (107. člen ZIZ). Ob kasnejši izpolnitvi dolžnikove terjatve upniku (po izdanem sklepu o prenosu terjatve v izterjavo) pa bi izvršitelj postal prost svoje obveznosti iz petega odstavka 97. člena ZIZ in s tem v ničemer ne bi kršil svojih obveznosti, ki mu jih sicer nalaga ZIZ v zvezi s poplačilom upnika.

8Glede na vse navedeno je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje upoštevaje predhodno obrazložitev ponovno presoja utemeljenost upnikovega predloga za izvršbo.

9Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.