VSK Sklep II Ip 290/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici In 25/2010 z dne 3. 1. 2011, prekine do pravnomočne odločitve o tožbi zaradi ugotovitve ničnosti notarskega zapisa posojilne pogodbe št. SV 1512/06 z dne 29. 12. 2006 in zastavne pogodbe z dne 29. 12. 2006 št. OV 2218/2016 in ugotovitve ničnosti sodne poravnave opr. št. P 44/2008 z dne 23. 3. 2009, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. Št. P 272/2019.

2Zoper sklep se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka napačna. Krši namreč načelo formalne legalitete, po katerem je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, vse dokler ta obstaja. Takšno je tudi stališče Višjega sodišča v Kopru v odločbi I Ip 20/2018. V tej izvršilni zadevi pa izvršilni naslov ni odpravljen ali spremenjen. Tožba na ničnost sodne poravnave v zadevi P 272/2019 niti ni dopustna, kar je upnik navajal tudi v odgovoru na tožbo v citirani pravdni zadevi. V konkretnem primeru tudi ne gre za procesno situacijo, ki jo ureja določba 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). O odločanju o predhodnem vprašanju govorimo, ki je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ. V tej zadevi ne gre za tak primer, saj sklep o izvršbi temelji na veljavnem izvršilnem naslovu (sodni poravnavi v zvezi z notarskim zapisom). Pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v fazi odgovora na tožbo, kar pomeni, da je pravnomočna odločitev v zadevi odložena še vsaj za tri leta. Tudi časovni vidik zato ne govori v prid prekinitvi postopka.

3Dolžnika sta na pritožbo odgovorila, nasprotovala sta navedbam upnika in predlagala zavrnitev pritožbe ter povrnitev pritožbenih stroškov.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi se izvršba vodi na podlagi izvršilnega naslova, to je sodne poravnave, sklenjene v postopku P 44/2008 pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici v zvezi s pravnim razmerjem med strankami po neposredno izvršljivem notarskem zapisu posojilne pogodbe SV 1512/06 z dne 29. 12. 2006. Dolžnika sta zoper pravnomočen sklep o izvršbi In 25/2010 z dne 3. 1. 2011 vložila ugovor po izteku roka, v katerem zatrjujeta, da je citirani izvršilni naslov (skupaj z notarskim zapisom posojilne pogodbe z dne 29. 12. 2006) ničen in ga kot takega izpodbijata v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

6Pritožba v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da dejstvo, da dolžnika izpodbijata izvršilni naslov v pravdnem postopku, ne predstavlja podlage za prekinitev predmetnega izvršilnega postopka na temelju določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, na podlagi katerega je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, zato ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj kakorkoli posegati (17. člen ZIZ). Izvršba na podlagi predloženega izvršilnega naslova je tako dopustna in se lahko vrši vse dokler izvršilni naslov z odločbo sodišča ni razveljavljen, odpravljen ali spremenjen in izključno to dejstvo predstavlja ugovorni razlog po prvem odstavku 55. členu ZIZ, s katerim lahko dolžnik uspešno prepreči (ustavi) dovoljeno izvršbo.

7V zvezi z izpodbijanjem sodne poravnave kot izvršilnega naslova v izvršilnem postopku se je opredelilo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VSRS) v odločbi II Ips 1109/2008. Zavzelo je stališče, da izpodbijanje izvršilnega naslova (in terjatve, ki je v njem pravnomočno določena) pod preobleko predhodnega vprašanja v izvršilnem postopku¹ ni dopustno, saj bi se na ta način izigralo temeljno pravilo izvršilnega postopka – vezanost na pravnomočen izvršilni naslov. Slednji se tako lahko izpodbija le v okviru primarnega postopka (katerega predmet je odločanje o obstoju terjatve), ne more pa se ga več izpodbijati v izvršilnem postopku, ki je namenjen izvršitvi pravnomočnih sodnih odločb. Temelječ na tem stališču je sodna praksa slovenskih sodišč podala obširna stališča tudi v zvezi z vprašanjem ugotavljanja ničnosti obveznosti iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa², upoštevaje ob tem sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) v zvezi z Direktivo 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju Direktiva 93/13/EGS). Ob poglobljeni razlagi odločb SEU je sodna praksa sledila osnovnemu načelu izvršilnega postopka in tako utrdila stališče, da v izvršilnem postopku ni dopustno kot predhodno vprašanje niti ugotavljanje ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa³. Dolžniku je v ta namen v našem pravnem redu zagotovljeno pravno varstvo v ločenem (pravdnem) postopku, s čimer je, ob upoštevanju ustrezne razlage pravnih pravil o odlogu izvršbe, zadoščeno načelu učinkovitosti varstva njegovih pravic, kot ga zasleduje Direktiva 93/13/EGS. Takšnega pravnega varstva pa sta se v obravnavanem primeru poslužila tudi dolžnika, ko sta vložila tožbo na ugotovitev ničnosti sodne poravnave P 44/2008 in posojilne pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu SV 1512/06.

8Upoštevaje dejstvo, da ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova kot predhodnega vprašanja v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, o tem vprašanju pa med strankami postopka vzporedno že teče ločen pravdni postopek, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnikov po izteku roka v določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Dolžnikoma je v tem primeru sodno varstvo v izvršilnem postopku (ob izkazanih pogojih) zagotovljeno v okviru določb ZIZ o odlogu izvršbe (71. člen ZIZ), o čemer sodišče prve stopnje po podatkih spisa še ni pravnomočno odločilo⁴.

9Glede na vse navedeno je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje upoštevaje podano obrazložitev in določbe 56. člena ZIZ ponovno odloči o podanem ugovoru po izteku roka.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Konkretno v zvezi s tožbo na nedopustnost izvršbe.
² Ki ima določene stične točke s sodno poravnavo (prim. VS RS II Ips 858/2006).
³ Glej: VSL sklep I Ips 1081/2019, II Ip 2629/2017, I Ip 1561/2018, VSK sklep I Ip 20/2018.
⁴ Sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe je pritožbeno sodišče razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.