VSL Sklep II Cp 451/2021

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče je s sklepom z dne 30. 9. 2020 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da se tožbo zavrže.

2Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. ZMZPP v prvem odstavku 55. člena določa, da je v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pristojno sodišče RS tudi tedaj, če je bilo na območju RS storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju RS nastopila škodljiva posledica. Takšno določbo se uporablja tudi v sporih proti zavarovalnici. Škodni dogodek se je zgodil v Republiki Hrvaški, vendar so nastale posledice v ... v RS, kjer ima tožnica stalno prebivališče. Gre za pretežni del nepremoženjske škode. Zdravstveno stanje se je ustalilo v RS. Zato je škodljiva posledica nastala na ozemlju RS. Podrejeno pa uveljavlja pristojnost po 51b. členu ZPP, saj pristojnost izvira že o teh določbah o krajevni pristojnosti. Gre za spore iz zavarovalnih razmerij, ko je na območju katerega ima tožeča stranka stalno ali začasno prebivališče. To velja tudi pri zavarovanju pred odgovornostjo. Zato je podana pristojnost slovenskega sodišča.

3Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in vztraja pri stališčih iz odgovora na tožbo.

4Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 12. 2020 naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov tožene stranke 485,32 EUR s pripadki.

5Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb ZPP. Vztraja, da je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani v tem primeru in da je zato odločitev o stroških napačna. Zaznamuje stroške.

6Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev pritožbe.

7Pritožbi sta neutemeljeni.

8Tožeča stranka je že v tožbi navedla in to v pritožbi ni sporno, da se je prometna nesreča zgodila v Republiki Hrvaški. Tožnica je bila sopotnica, a v tožbi trdi, da je za škodo v celoti krivo vozilo, ki je bilo zavarovano pri toženi stranki. Tožena stranka ima sedež v BIH, povzročitelj A. A. pa je tudi državljan BIH.

9Sodišče prve stopnje se je ob teh okoliščinah pravilno oprlo pri svoji odločitvi na določbo Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, saj je to mednarodni spor. BIH ni članica EU, in zato je treba odločati po določbah 55. člena ZMZPP.

10Tožeča stranka trdi, da je bila telesno poškodovana in se je zdravila tudi v RS, kjer stalno prebiva, zato je podana pristojnost po 55. členu, ki kot navezno okoliščino dovoljuje tudi pristojnost RS tedaj, ko je škodna posledica nastala v RS, ne samo škodni dogodek. Vendar je treba ugotoviti, da je ustaljena sodna praksa pri razlagi „nastanek škodne posledice“, ko gre za nepremoženjsko škodo oškodovanca, kraj škodnega dogodka in ne kraj, kjer se je mogoče zdravljenje zaključilo¹.

11Pritožnici je treba odgovoriti, da dejstvo, da se je zdravila tudi v RS, ne pritegne pristojnosti za reševanje tega spornega razmerja v RS. Drugih naveznih okoliščin razen njenega prebivališča v RS, pa ni.

12Pritožba še trdi, da bi bilo treba upoštevati tudi določbo 51b člena ZPP, ki v drugem odstavku omenja pristojnost sodišča, na območju katerega je prišlo do škodnega dogodka tudi pri zavarovanju pred odgovornostjo in tudi za direktno tožbo (51b/3). Vendar je treba ugotoviti, da gre za posebno krajevno pristojnost in ne za stvarno pristojnost. Ta člen je bil vpeljan z Novelo ZPP-E. Novela uvaja določbe o krajevni pristojnosti v korist šibkejših strank, to je potrošnikov in zavarovancev po zavarovalni pogodbi. Ta Novela je bila povzeta iz ureditve, ki v EU velja za določitev mednarodne pristojnosti po uredbi Bruselj I. Zato te določbe ni mogoče uporabiti pri odškodninski tožbi iz naslova avtomobilske odgovornosti z mednarodnim elementom. Pa še ta člen navezuje pristojnost na sodišče, na območju katerega je prišlo do škodnega dogodka, kar v danem primeru ni v RS.

13Posledično je treba zavrniti tudi pritožbo proti sklepu o stroških pravdnega postopka. Tožeča stranka ne izpodbija odmere stroškov, bila pa je odmerjena pravilno na podlagi 154. člena ZPP, odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah.

14Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, je bilo treba pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in potrditi sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

15Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom. Tožeča stranka s pritožbama ni uspela, tožena pa z odgovori na pritožbo ni prispevala k rešitvi te zadeve.

¹ prim. II Cp 1711/2009, II Ips 538/99, II Ips 57/2010.