VSL Sklep II Ip 525/2021

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo, predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo, zahtevo dolžnika za povrnitev izvršilnih stroškov za ugovor zavrnilo in dolžniku naložilo plačilo izvršilnih stroškov upnice v znesku 223,99 EUR, v roku 8 dni od prejema sklepa in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo do plačila. V presežku pa je upničino zahtevo z dne 2. 10. 2020 za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo.

2Zoper sklep se pritožuje dolžnik in navaja, da je v izvršilnem postopku izvršilno sodišče dolžno preveriti ali upnikov predlog za izvršbo izpolnjuje vse formalne in materialne predpostavke za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Ena izmed predpostavk je tudi, da je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu dovolj določno opredeljena, da jo bo s prisilno izvršbo mogoče izvršiti. Gre za primernost izvršilnega naslova za izvršbo, ki jo opredeljuje 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Če izvršilni naslov ne vsebuje dovolj natančne opredelitve terjatve, takega izvršilnega naslova ni mogoče šteti kot primernega za izvršbo. Osnovna predpostavka, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, je torej obstoj terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, z dovolj določnimi ali objektivno določljivimi podatki, da je izvršbo mogoče opraviti. Pri nedenarni terjatvi mora biti obveznosti v izvršilnem naslovu natančno navedena oziroma mora biti natančno opisana storitev, opustitev ali dopustitev. Izrek sodbe mora glasiti tako, da bo izvršilnemu sodišču nedvomno jasno kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da naj bi iz izreka in razlogov izvršilnega naslova jasno izhajalo, da mora biti pot na najširšem delu, namenjenem zavijanju vozil, široka 5 metrov. V teoriji in sodni praksi ni dvoma o tem, da velja pravilo, da mora biti vsebina prisojenega načelno razvidna iz izreka sodbe in ne šele iz obrazložitve. V obravnavanem primeru pa se je prvostopenjsko sodišče moralo obrniti prav na obrazložitev za ugotovitev pravega pomena izreka izvršilnega naslova, ko je zaključilo, da naj bi najširši del poti moral biti širok 5 metrov in ne 3 do 5 metrov. Iz izreka torej ni jasno kako je obveznost treba izpolniti, saj ni mogoče ugotoviti niti dimenzij, niti mikrolokacije „asfaltirane poti na vzhodnem delu nepremičnine z ID znakom X 1“, kjer mora biti upnici omogočena mirna posest, uporaba in uživanje, prav tako v izvršilnem naslovu ni določno opredeljeno, kakšna mora biti širina asfaltirane poti na vzhodnem delu nepremičnine. Iz izvršilnega naslova izhaja, da mora biti pot široka najmanj 3 do 5 metrov (na najširšem delu, namenjenem zavijanju vozil. Po mnenju dolžnika takšna obveznost ni dovolj določno opredeljena, da bi jo bilo mogoče izvršiti. Prvostopenjsko sodišče se je zadovoljilo s tem, da naj bi bilo iz obrazložitve razvidno, da mora biti pot na najširšem delu, namenjenemu zavijanju vozil, široka 5 metrov, kar pa bi moralo biti razvidno iz izreka in ne obrazložitve. Podredno dolžnik uveljavlja, da je obveznost iz izvršilnega naslova izpolnjena, saj je dne 11. 3. 2020, še preden je postal sklep P 000/2018 izvršljiv, železne palice-nosilce (najmanj 7), celotni plastični rdeče beli trak, nameščen v dveh vrstah, celotno oranžno plastično mrežasto gradbeno ograjo in tablo z gradbenimi opozorili, odstranil kar med strankama ni sporno, enako je ugotovilo tudi sodišče. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Odločitev sodišča prve stopnje je po njegovem mnenju povsem pravilna, pritožbeni očitki dolžnika pa neutemeljeni. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

7Predlog za izvršbo, kakršnega je podal upnik, temelji na določbah 225. člena ZIZ, ki ureja izvršbo nadomestnih dejanj, to je dejanj, ki jih lahko namesto dolžnika opravi tudi nekdo drug. V teh primerih se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške sam izvrši obveznost ali njeno izvršitev zaupa tretji osebi.

8Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o predlogu za izvršbo ugotoviti, ali predložena listina predstavlja katero izmed v zakonu predvidenih listin, ki so lahko izvršilni naslov, ali le ta izpolnjuje pogoje za izvršljivost, ali je le ta po vsebini primeren za izvršbo ter ali je dolžnikova obveznost možna in dopustna. Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. V izvršilnem postopku je namreč sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Izvršilni postopek je v tem smislu namenjen le realizaciji upnikove terjatve, kot je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.

9Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi izvršilnega naslova, to je dne 22. 1. 2020 pravnomočnega in 19. 3. 2020 izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Kranju opr.št. P 000/2018 z dne 27. 8. 2019 ugotovilo, da je: „Dolžnik dolžan z vzhodnega dela nepremičnine ID znak: parcela X 1 v celoti odstraniti vse železne palice-nosilce (najmanj 7), celotni plastični rdeče beli trak, nameščen v dveh vrstah, celotno oranžno plastično mrežasto gradbeno ograjo, ki sta napeljana preko železnih palic-nosilcev ter odstraniti tablo z gradbenimi opozorili, tako da bo upnici omogočena mirna posest, uporaba in uživanje asfaltirane poti v širini najmanj 3 do 5 metrov (na najširšem delu, namenjenem zavijanju vozil) za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z ID znakom parcela X 2 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak parcela X 1 pred objektom skladišča“.

10Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je dolžnik dne 11. 3. 2020 železne palice-nosilce z oranžno gradbeno mrežasto ograjo in opozorilno tablo le prestavil na oddaljenost cca. 4 m (natančneje na 4,18 m, kot to izhaja iz priložene fotografije - priloga A5 v spisu), kar pa še vedno ni skladno s predloženim izvršilnim naslovom, saj mora na najširšem delu, ki je namenjen zavijanju vozil, širina znašati 5 m. Izvršilnega naslova namreč ni mogoče razlagati na način, da za pravilno izpolnitev obveznosti zadostuje že, da so palice, ograja in tabla od skladišča odmaknjene kjerkoli v razmaku - v širini med 3 in 5 metri, ne glede na to, za kateri del asfaltirane poti gre, saj iz izreka in razlogov izvršilnega naslova (23. točka) jasno izhaja, da mora biti pot na najširšem delu, namenjenem zavijanju vozil, široka 5 metrov.

11Navedenemu zaključku pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, saj je nedvomno potrebno upoštevati namen izvršilnega naslova, ki je v tem, da omogoči upnici nemoteno uporabo in uživanje asfaltirane poti za dostop in zavijanje z vsemi vozili, drugimi prevoznimi sredstvi in stroji na nepremičnino z znakom parcela X 2 ter puščanje takih vozil upnice na nepremičnini dolžnika ID znak X 1 pred objektom skladišča, za kar pa mora biti pot na najširšem delu široka 5 metrov in ne manj. S tem, da je dolžnik stvari odmaknil na razdaljo 4.18 metra nikakor ni izpolnil svojo obveznost po izvršilnem naslovu, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, na katerega razloge se, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje tudi pritožbeno sodišče in le še dodaja, da je izvršilni naslov popolnoma jasen, saj je takoj za navedbo največje širine 5 m, posebej v oklepaju navedeno, da to velja za prehod, kjer je potrebno z vozilom zaviti, medtem ko mora biti preostali del poti najmanj 3 do 5 m, za kar niti ni potrebno prebrati obrazložitev, ki navedeno le še potrjuje. Dolžnik je dolžan v skladu z izvršilnim naslovom omogočiti upnici nemoten dostop do njene nepremičnine z vsemi vozili in ker v delu poti, ki je namenjena zavijanju, pot ni široka 5m, dolžnik svoje obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnil, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

12Odločitev o ugovoru dolžnika je tako pravilna, posledično pa sta pravilni tudi odločitvi o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe in stroških ugovornega postopka, katerima pritožba konkretno niti ne oporeka, uradni preizkus odločitve pa nepravilne uporabe materialnega prava oziroma bistvenih kršitev določb postopka ni pokazal.

13Pritožba dolžnika je po povedanem neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPP).

14Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Tudi glede stroškov upnika za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar kar bi prispevalo k razjasnitvi zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).