VSL Sklep IV Cp 466/2021

I. Predlagateljevi pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Preživnina za A. A., roj. --. --. 2008, določena s sodno poravnavo in dopuščena s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 32/2016 z dne 17. 5. 2016 ter nazadnje valorizirana na znesek 103,85 EUR, se od 13. 11. 2019 zviša na 230 EUR, po vsakokratni uskladitvi z gibanjem življenjskih stroškov in plač pa na znesek, določen z vsakokratnim obvestilom pristojnega centra za socialno delo.

Nasprotna udeleženka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa na račun do pravnomočnosti tega sklepa zapadlih in neplačanih zneskov zvišane preživnine na predlagateljev račun SI56 ..., odprt pri Banki B. d. d., plačati

- za november 2019 34,15 EUR,

- za december 2019 126,15 EUR,

- od 1. 6. 2020 do pravnomočnosti tega sklepa pa mesečno razliko med 230 EUR in že plačano preživnino,

v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

V bodoče zapadle zneske preživnine je nasprotna udeleženka dolžna plačati do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec na predlagateljev račun SI56 ..., odprt pri Banki B. d. d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje."

II. V ostalem se pritožba predlagatelja in v celoti pritožba nasprotne udeleženke zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Nove1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) spremenilo s sodno poravnavo z dne 17. 5. 2016 dogovorjene stike tako, da stiki med materjo in sinom potekajo vsak drugi vikend od petka po šolskem pouku do nedelje zvečer, vsako sredo od 16. ure do četrtka zjutraj oziroma do srede zvečer (kadar mati in njen partner delata v dopoldanski izmeni), počitnice in praznike pa sin preživi pri vsakem staršu polovico po medsebojnem dogovoru (I. točka izreka) in zvišalo preživnino tako, da je mati dolžna od 1. 6. 2020 plačevati 150 EUR mesečno (II. točka izreka). Kar sta udeleženca zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2Predlagatelj¹ v pritožbi zoper II. in III. točko izreka sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se preživnina zviša na 317,50 EUR in da jo je mati dolžna plačevati od 13. 11. 2019. Podrejeno predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II., III. in IV. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stanovanjski stroški v višini 60 EUR so prenizki. Brez stroška za internet in naročnine za telefon ter telefon stroški znašajo 75,54 EUR na osebo; strošek za internet in telefonsko naročnino znaša 64,50 EUR, obrok za telefon pa 12,50 EUR. Nepravilna je ugotovitev, da sin v šoli nima kosila. Sam je izpovedal drugače. Zaradi kosila in višjih ostalih stroškov, kot jih je ocenilo sodišče, šolski stroški znašajo povprečno 70 EUR mesečno. Prenizek je tudi strošek za obleko in obutev. V obdobju najhitrejše rasti, v katerem je sin, ta znaša najmanj 80 EUR mesečno. Strošek za higienske pripomočke znaša vsaj 15 EUR mesečno. Strošek za hrano doma v višini 75 EUR, kot ga je ocenilo sodišče, bi pomenil, da dnevno porabi le 2,88 EUR, kar je veliko premalo. Ta strošek znaša približno 120 EUR mesečno. Tudi strošek rojstnodnevnih zabav je višji. Že ob upoštevanju stroška za telefon in računalnik, ki ju otrok potrebuje, je strošek razvedrila višji od 10 EUR mesečno in znaša najmanj 30 EUR mesečno. Strošek za inštrukcije (matematike in angleščine) je znašal 120 EUR mesečno. Mesečni strošek preživljanja tako znaša 635 EUR mesečno.

Ker ima nasprotna udeleženka bistveno višje dohodke kot ob sklenitvi sodne poravnave (namesto 660 EUR mesečno ti sedaj znašajo 1.197 EUR mesečno) in nima več preživninske obveznosti do starejših dveh otrok, bi brez težav zmogla prispevati polovico stroškov sinovega preživljanja.

S sodno poravnavo je bilo materi naloženo plačilo preživnine. Drugih prispevkov (v obliki nakupa šolskih potrebščin, jogija, drugih stvari) zato ni mogoče upoštevati. Neupoštevno je tudi dejstvo, da je sin v času epidemije v 2020 več časa preživel pri materi. Preživnina bi morala biti višja od vložitve predloga.

3Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper I., II. in III. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se sin dodeli v varstvo in vzgojo njej, predlagatelju pa se naloži plačilo preživnine. Podrejeno predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče ni upoštevalo najpomembnejše okoliščine, ki je narekovala spremembo sodne poravnave, in sicer predlagateljevega poskusa samomora v januarju 2020 in psihološkega stanja, ki je privedlo do tega. Kot najpomembnejšo je zmotno ocenilo otrokovo željo, da še naprej obiskuje isto šolo. Ker ni dovolj upoštevalo predlagateljevega duševnega stanja, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Za celostno ugotovitev njegovega zdravstvenega stanja bi moralo pridobiti medicinsko dokumentacijo in imenovati izvedenca klinične psihologije. Nedvomno gre za hudo stisko, ki je prisotna že dalj časa in se še nadaljuje. Na psihično stanje gotovo vpliva tudi medikamentozna terapija (predlagatelj jemlje 18 različnih tablet dnevno zaradi ostalih zdravstvenih težav). Migrenski napadi terjajo počitek tudi po ves dan ali več dni skupaj. Splošno znano je, da jemanje tako velike količine zdravil vpliva tudi na splošno duševno zdravje in počutje. Posledično zmanjšuje zmožnost za kvalitetno preživljanje časa s sinom ter zmožnost primernega varstva in vzgoje in nudenja potrebne pomoči pri opravljanju šolskih obveznosti. Otrok zaradi disleksije potrebuje nenehno pomoč, ki mu je predlagatelj ne more nuditi ves čas, lahko pa bi mu jo zagotavljal med stiki. Glede na razvojno obdobje otrok potrebuje ob sebi stabilno osebo, ki mu lahko nudi varnost in mu je sposobna biti v največjo oporo. Vse to mu v večji meri kot predlagatelj lahko nudi sama. Urejene ima tudi bivanjske razmere in je redno zaposlena. Že po očetovem poskusu samomora je bil sin velik del časa pri njej in je bila intenzivno udeležena pri učenju na daljavo. Odločitev je v nasprotju s 6., 7. in 8. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

4Udeleženca v odgovorih na pritožbo nasprotnega udeleženca predlagata njeno zavrnitev.

5Predlagateljeva pritožba je delno utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

O spremembi odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo

6Pravilno je pritožbeno stališče, da je vsebina starševske skrbi opredeljena v 6., 7. in 8. členu DZ. Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Starši delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju. Glede na to, da se nasprotna udeleženka zavzema za spremembo odločitve, s katero je bil tedaj sedemletni sin udeležencev zaupan v varstvo in vzgojo očetu, je pomembna tudi določba četrtega odstavka 138. člena DZ, po katerem sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Po utrjenem stališču v sodni praksi spremembo odločitve utemeljuje le sprememba bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale prvotno odločitev ali dogovor.²

7Sedaj dvanajstletni sin udeležencev je bil s sodno poravnavo, sklenjeno v 2016, zaupan v varstvo in vzgojo očetu, mati pa se je zavezala plačevati mesečno preživnino v višini 100 EUR. Svoj nasprotni predlog za spremembo odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je utemeljevala s trditvijo, da je bil oče zaradi poskusa samomora v začetku januarja 2020 hospitaliziran in da zaradi resnih duševnih težav ni zmožen skrbeti za sina. Odločitev o zavrnitvi njenega predloga temelji na ugotovitvah,

- da sta pri centru za socialno delo oba starša povedala, da je sin dobro prenesel stisko ob očetovi hospitalizaciji, da je izrazil željo, da ostane pri očetu, in da sta se starša sposobna glede sina o vsem dogovoriti,

- da sin obiskuje sedmi razred osnovne šole, da mu je zaradi specifičnih bralno-zapisovalnih težav priznana dodatna učna pomoč, da zaradi šibkejših zmožnosti samostojnega dela pri pouku potrebuje stalen nadzor, usmerjanje in občasno dodatno razlago,

- da je sin med šolanjem na daljavo spomladi 2020 večino časa preživel pri materi, ki je bila na čakanju in mu je lažje pomagala pri šolskih obveznostih,

- da sin izraža pozitivna čustva in lojalnost do obeh staršev in da mu je bolj od tega, pri kom bo živel, pomembno, da ostane na isti šoli,

- da bi v primeru zaupanja materi moral sin zamenjati šolsko okolje in da bi to zanj pomenilo veliko spremembo in stres,

- da se oče zaveda sinovih težav pri učenju in da mu deloma pomaga sam, deloma pa mu zagotovi inštrukcije, pomoč sinu pa nudita tudi bratranec in starejši brat,

- da sin ob popoldnevih ni več sam, ker si je oče uspel urediti službo le v dopoldanskem času.

8Neutemeljeni so materini očitki, da odločitev o zavrnitvi njenega predloga za spremembo sodne poravnave in zaupanje sina v varstvo in vzgojo njej temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Ugotovitev, da je bil oče v januarju 2020 zaradi poskusa samomora hospitaliziran, je bila upoštevana, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da se je duševna stiska pri očetu nadaljevala in da zaradi tega oče ne zmore skrbeti za sina. Tako kot pri centru za socialno delo, ki je opravil pogovor s staršema v marcu 2020, je tudi v zaslišanju pred sodiščem pol leta kasneje povedal, da enkrat mesečno obiskuje psihiatra in jemlje predpisana zdravila. Iz poročila centra za socialno delo, pripravljenega v marcu 2020, izhaja, da je mati soglašala, da se sin vrne k očetu. Med spomladanskim šolanjem na daljavo je bil otrok resda večino časa pri njej, a iz spisa ne izhaja, da bi bil razlog za to v očetovih zdravstvenih težavah. Da bi se v naslednjih mesecih pokazalo, da oče ne zmore več poskrbeti za otroka, in v katerih vidikih se navedeno kaže, mati ni zatrjevala. Neizkazana je tudi pritožbena trditev, da na njegovo psihično stanje vplivajo zdravila, ki jih oče jemlje zaradi drugih zdravstvenih težav. Glede na to, da jo je pritožnica prvič podala v pritožbi, da ne zatrjuje, da prej zanje ni vedela, da jih oče v tem postopku ni skrival, ampak o njih odprto izpovedal in odgovoril na vsa materina vprašanja v zvezi s tem, je prepričljiv očetov odgovor, da je enak obseg težav imel že ob sklenitvi sodne poravnave v letu 2016. V zbranih dokazih nima podlage niti pritožbena trditev o dolgotrajnih migrenskih glavobolih. Oče je v zaslišanju povedal, da jih je imel prej enkrat do dvakrat mesečno, po opravljeni akupunkturi pa so le še občasni (v 2020 ga je do septembra imel le enkrat) in trajajo en do dva dni. Po navedenem je pravilna ocena v izpodbijanem sklepu, da je zbrano procesno gradivo o očetovem zdravstvenem stanju tudi ob upoštevanju splošno znanih negativnih učinkov jemanja velike količin zdravil na počutje osebe zadostovalo za presojo, ali je potrebna sprememba odločitve o zaupanju. Ni namreč niti verjetno izkazano, da se je očetovo zdravstveno stanje spremenilo v taki meri, da bi pomembneje zmanjševalo njegove zmožnosti za izvrševanje starševske skrbi.

9Niti z ostalimi navedbami pritožba ne vzbudi dvoma o pravilnem ovrednotenju okoliščin, pomembnih za odločitev o spremembi odločitve o zaupanju otroka. Ni dvoma, da otrok potrebuje stalno spremljanje, vzpodbudo in pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti ter da mati zmore poskrbeti za otroka in mu nuditi, kar potrebuje za zdravo rast in razvoj. Ni pa izkazano, da mu usmerjanje, podpora in skrb ne bi bili v ustrezni meri zagotovljeni tudi pri očetu. Tako kot mati tudi oče živi v urejenih bivanjskih razmerah in je redno zaposlen. Vključen je v otrokovo šolsko delo. Ni izkazano, da otrok zaradi pomanjkljive očetove skrbi in podpore ne bi bil uspešen pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Neutemeljeno je zmanjševanje pomena otrokove želje. Že mnenje centra za socialno delo potrjuje, da bi za sina udeležencev sprememba šole pomenila velik stres. Poleg tega ni izkazano, da njegova želja – glede na njegovo starost in izkazano naklonjenost obema staršema – ne bi bila pristna. Razlogi za njeno neupoštevanje bi morali biti posebej tehtni, ti pa niso izkazani.

O zvišanju preživnine

10Po 106. členu DZ sodišče zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

11Ni sporno, da so zaradi prenehanja materine preživninske obveznosti za starejša otroka in zvišanja njenih dohodkov ter zaradi povečanja otrokovih potreb nastale okoliščine, ki utemeljujejo spremembo preživnine, določene s sodno poravnavo v 2016. Prav tako ni sporno, da dohodki vsakega od staršev znašajo v povprečju med 1.100 in 1.200 EUR in da nihče od njiju nima drugih preživninskih obveznosti. Oče ne izpodbija niti razporeditve preživninskega bremena na polovico. Delno pa so utemeljeni pritožbeni očitki o prenizko ovrednotenem znesku otrokovih potreb.

12V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno,

- da stroški stanovanja, vključno s sinovim telefonom, znašajo 60 EUR mesečno,

- da šolski stroški znašajo 25 EUR mesečno (malica, popoldanska malica, kadar ima dopolnilni pouk, ekskurzije, izleti, šola v naravi ipd.), strošek za šolske potrebščine pa 16 EUR mesečno,

- da strošek za oblačila in obutev srednjega cenovnega razreda znaša 40 EUR mesečno, za higienske potrebščine pa 10 EUR mesečno,

- da strošek prehrane doma znaša 75 EUR mesečno,

- da strošek za prostočasne aktivnosti znaša skupno 24 EUR (10 EUR za žepnino, 10 EUR za razvedrilo in kolo, 4 EUR za računalnik),

- da strošek za inštrukcije znaša 30 EUR mesečno,

- da strošek za počitnikovanje znaša 30 EUR mesečno,

- in da skupni stroški za preživljanje znašajo približno 300 EUR mesečno.

13Utemeljena je pritožbena navedba o višjih stroških za stanovanje. Sodišče je kot verodostojno ocenilo očetovo izpovedbo, iz te pa – v povezavi z navedbami – izhaja, da mesečni stroški znašajo okrog 215 EUR (40 do 50 EUR za elektriko, 35 EUR za vodo, 12,75 EUR za televizijo, 700 EUR letno za drva, naročnina za telefon in internet pa 64,50 EUR). Utemeljeno je tudi pritožnikovo opozorilo na višje šolske stroške. Kot izhaja iz predloženih položnic, ta strošek znaša v povprečju 46 EUR mesečno. Prenizko je ovrednoten strošek za oblačila in obutev. Otrok bo še nekaj časa v obdobju intenzivne rasti. Poleg tega prihaja v najstniško obdobje, ko je tudi zunanji videz pomemben za oblikovanje samopodobe. Tudi ob upoštevanju zmožnosti staršev, ki jih je kot merilo navedlo sodišče prve stopnje, je ustreznejši strošek v višini 60 EUR. Ker ni izkazano, da bi bil tak dogovor staršev, ni pomembno, da otroku del oblačil kupuje mati. Utemeljen je tudi očitek o prenizki oceni stroška za hrano. Otrok je v obdobju odraščanja in ima vse glavne obroke doma, kar utemeljuje zvišanje na 100 EUR. Strošek za higienske potrebščine v višini 10 EUR in strošek za razvedrilo (kamor so vključena rojstnodnevna praznovanja) sta primerna, utemeljeno pa je pritožnikovo opozorilo, da je treba dodati še mesečni strošek za telefon, ki razdeljen na dve leti znaša 12,50 EUR. Utemeljen je tudi očitek o prenizkem strošku za inštrukcije. Oče je izpovedal, da je otrok v preteklem šolskem letu imel dvakrat tedensko inštrukcije za angleščino (razen dveh mesecev) ter tri- do štirikrat mesečno v drugi polovici šolskega leta za matematiko in da ura inštrukcij stane 10 EUR. Glede na to, da otrok hodi na inštrukcije le del šolskega leta in da ima od letošnjega šolskega leta zagotovljene nekaj dodatne učne pomoči v šoli, je primerno zvišanje tega stroška na 60 EUR. Mesečni stroški preživljanja tako znašajo 460 EUR. Ocenjeni strošek je ustrezen glede na starost otroka, ugotovljene potrebe in zmožnosti staršev. Mati je sicer v odgovoru na pritožbo nasprotovala očetovim pritožbenim navedbam o višjih otrokovih potrebah, a je prej ugotovljeni strošek nižji od seštevka stroškov, ki jih je opredelila v svojem nasprotnem predlogu. Njena preživninska obveznost tako znaša 230 EUR.

14Neutemeljen je očitek o zmotnosti odločitve, da se preživninska obveznost zviša od 1. 6. 2020 in ne že od vložitve predloga (13. 11. 2019). Ni sporno, da je otrok v prvih petih mesecih 2020 v povprečju vsaj polovico časa bival pri materi in da je v tem času mati krila vse stroške zanj in hkrati izpolnila tudi preživninsko obveznost v višini nekaj več kot 100 EUR mesečno (oče ji je le enkrat vrnil 50 EUR). Iz zbranega procesnega gradiva je sklepati, da je bil tak (vsaj molče sklenjen) dogovor med staršema. Starša sta se na tak način odzvala na očetovo hospitalizacijo in s tem povezane zdravstvene težave, kasneje pa na način šolanja, ki je bil posledica epidemioloških razmer. Glede na čas, ki ga je otrok v prvih petih mesecih 2020 preživel pri materi, je utemeljen sklep, da je s tem pokrila višjo preživninsko obveznost. Utemeljen pa je očitek, da razlogi v izpodbijanem sklepu ne utemeljujejo odločitve, da se višja preživninska obveznost ne določi za november in december 2019. Nakup šolskih potrebščin je mati opravila v začetku šolskega leta, prispevek k nakupu jogija pa ni pomemben, ker je bil dan v prvih mesecih 2020.

15Po navedenem in po ugotovitvi, da v ostalem niti uveljavljani razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje predlagateljevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da se preživnina od 13. 11. 2019 zviša na 230 EUR in da je nasprotna udeleženka na račun zapadle in neplačane preživnine dolžna v 15 dneh za november 2019 plačati 34,15 EUR, za december 2019 126,15 EUR, od 1. 6. 2020 do pravnomočnosti tega sklepa pa mesečno razliko med 230 EUR in že plačano preživnino, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo (358. člen ZPP). V ostalem je njegovo pritožbo in v celoti pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 55. člena ZNP-1. Ureditev razmerja udeležencev do skupnega otroka je v njunem skupnem interesu.

¹ Vsak od udeležencev nastopa v vlogi predlagatelja in nasprotnega udeleženca. Zaradi jasnosti bosta v obrazložitvi poimenovana bodisi v prvotni vlogi (oče kot predlagatelj, mati kot nasprotna udeleženka) bodisi v starševski vlogi.
² Tako sodba VS RS II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018 in v njej navedene odločbe Vrhovnega in višjih sodišč.