VSM Sklep II Kp 6967/2020

I. Pritožba zagovornice mladoletnika A.H. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

1Z izpodbijanim sklepom je senat za mladoletnike sodišča prve stopnje starejšemu mladoletniku A.H. (v nadaljevanju mladoletnik) ob uporabi 93. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-B) in 78. člena KZ-B v zvezi s 1. členom Zakona o spremembi KZ-1 (sprememba 375. člena) izrekel vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva, ki ga bo nad mladoletnikom izvajal Center za socialno delo Pomurje, Enota Murska Sobota po za to določenem svetovalcu, ki je dolžan vsakih šest mesecev sodišču poročati o uspehih prevzgoje. Takšen vzgojni ukrep pa je senat za mladoletnike izrekel ob ugotovitvi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje nasilništva v sostorilstvu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1. Senat je oškodovanca D.G. v skladu s 484. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotil na pot civilne pravde. Stroški postopka bremenijo proračun.

2Proti temu sklepu se je pritožila mladoletnikova zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek zoper mladoletnika ustavi, podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopnemu senatu v novo sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišču prve stopnje očita, da je izpodbijana odločba nerazumljiva iz razloga, ker nasprotuje sama sebi oziroma da razlogi o odločilnih dejstvih niso jasni in so celo v precejšnji meri s seboj v nasprotju, ker je o odločilnih dejstvih diametralno nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku ter med konkretnimi listinami in izpovedbami samimi. Pritožba nadaljuje, da sodišče prve stopnje zmotno navaja, da bi naj mladoletnik na tleh ležečega oškodovanca pretepal ter še, da bi naj skupaj z ostalimi oškodovancu povzročil pretres možganov in udarnino ter razpočno rano na glavi. Pri tem graja sodišče prve stopnje, ker se je v izpodbijanem sklepu oprlo na edini dokaz v zadevi, in sicer video posnetek, saj ta ravnanje mladoletnika, kot se mu očita, ne potrjuje. S tako obrazložitvijo pa pritožba ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Graja dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče in s katero se ne strinja, ker mladoletnik očitanega kaznivega dejanja naj ne bi storil oziroma mu storitev ni dokazana. Pritožba tako obrazlaga in s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga že sicer uveljavlja. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana, kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

5Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan, ker je sodišče prve stopnje izvedene dokaze pravilno ocenilo in na tej osnovi zanesljivo ugotovilo, da je mladoletnik storil očitano mu kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadenega sklepa navedlo tehtne, prepričljive in povsem sprejemljive razloge o tem, zakaj ni sledilo mladoletnikovemu zagovoru. Pritožbeno sodišče takšno dokazno oceno zato v celoti sprejema, v zvezi s pritožbenimi izvajanji mladoletnikove zagovornice pa še dodaja:

6Bistvo pritožbenih navedb je, kot je bilo že obrazloženo v točki 4 tega sklepa, v graji dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje in s katero se ne strinja. Ponavlja mladoletnikov zagovor, da očitanega kaznivega dejanja ni storil, kot se mu očita.

7Navedenim pritožbenim izvajanjem ni pritrditi. Pritožba povsem spregleda, da se mladoletniku očita, da je z zavestnim sodelovanjem pri storitvi kaznivega dejanja, skupaj s posebej obravnavanimi S.P., D.V. in T.F. pretepal oškodovanca D.G., ko je na tleh ležečega pretepal tako, da ga je z roko udaril po telesu, ko pa je oškodovanec vstal, ga je še sunil tako, da je padel. Mladoletniku se torej očita kaznivo dejanje nasilništva po drugem odstavku 296. člena KZ-1, ker ga je storil z več osebami. Število storilcev (dva ali več) je kvalifikatorna okoliščina. Vsi morajo biti sostorilci kaznivega dejanja po prvem odstavku 296. člena KZ-1. Da je mladoletnik storil očitano kaznivo dejanje, izhaja delno že iz njegovega zagovora, ko je povedal, da je videl kako je oškodovanec udaril T.F. ter je zato oškodovanca porinil vstran in ko je videl, da je oškodovanca brcnil v nogo močnejši Rom (S.P.). Pritožba tudi spregleda, da je bil mladoletnik kot storilec očitanega mu kaznivega dejanja z ostalimi posebej obravnavani prepoznan tudi na posnetkih kamer, kot tudi na posnetku preko mobilnega telefona. Mladoletnikova vloga zato ni bila zgolj tista, da je vlekel nekoga vstran, oziroma da ju je poskušal dati narazen, kot to skuša prikazati pritožba. To dejanje mladoletnika se je dogajalo že proti koncu pretepa. Mladoletnika pa je predvsem videti že pri začetku pretepa, kar je izpovedala policistka T.M. Policist S.V. pa je povedal, da mu je oseba pod psevdonimom "R." zaupala, da je pretep preko mobilnega telefona snemala ena uporabnica le tega in ki je trajal 21 sekund in je prepoznal osebe, ki so pretepale oškodovanca. Na tem posnetku je na začetku viden mladoletnik, oblečen v temnejša oblačila, s podvihanimi rokavi puloverja in s cigareto v ustih, ki na tleh ležečega oškodovanca najprej potiska, ko pa je ta vstal, ga sunkovito porine od sebe. Vidi se tudi ravnanje T.F. in S.P. in na koncu še ravnanje D.V., ko oškodovanca, ko poskuša vstati, z levo nogo brcne z vso silo v glavo, tako da ta pade na tla in negiben obleži. S takim ravnanjem pa so torej vsi skupaj, torej tudi mladoletnik, spravili oškodovanca G. v podrejeni položaj, saj je postal objekt izvajanja njihovega nasilja in se ni mogel upreti ter mu povzročili opisane poškodbe.

8Zoper odločbo o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku se mladoletnikova zagovornica ni pritožila. Vendar je pritožbeno sodišče glede na določbo 386. člena ZKP preizkusilo napadeni sklep tudi v tej smeri. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje mladoletniku izreklo tak ukrep - nadzorstvo organa socialnega varstva, ker je mladoletnik potreben strokovne pomoč pristojnega centra za socialno delo, ki bo mladoletnika nadzoroval in opozarjal na pravilen in kritičen odnos do kaznivih dejanj, na prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja ter ga bo vzpodbujal k dokončanju šolanja ter k izoblikovanju življenjskih ciljev, ki bodo usmerjeni v pravilen osebnostni razvoj.

9Ko torej uveljavana pritožbena razloga nista podana, in ko pritožbeno sodišče pri preizkusu napadenega sklepa ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo mladoletnikove zagovornice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (391. člen v zvezi s 451. členom ZKP).

10Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP.