VSL Sodba II Cpg 213/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati 3.842,90 EUR glavnice in 672,98 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2Zoper takšno odločitev se je brez navedbe pritožbenih razlogov in predloga odločitve sodišču prve stopnje pravočasno pritožila tožena stranka. Pritožbenih stroškov ni priglasila, jih je pa priglasila v pritožbi z dne 26. 8. 2020, o katerih še ni bilo odločeno.

3Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in pritožbenemu sodišča predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predmetna zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tovrstnih sporih ima sodišče prve stopnje možnost, da po izvedenem postopku izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo. To pomeni, da v obrazložitvi sodbe navede samo tožbene zahtevke in dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če bo stranka pritožbo napovedala (prvi odstavek 496. člena ZPP). V predmetnem postopku sodišče prve stopnje te možnosti ni izkoristilo in sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni izdalo. Takoj po koncu postopka je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, torej z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ob tem je v pravnem pouku sodbe jasno navedlo, da je treba pritožbo (in ne napoved pritožbe) vložiti v 8 dneh od prejema sodbe, pojasnilo procesne zahteve za njeno vložitev (oblikovne zahteve, zastopanje, plačilo sodne takse) ter navedlo pritožbene razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija sodba v sporu majhne vrednosti.

6Tožena stranka je kljub navedenemu v pritožbenem roku vložila vlogo, naslovljeno "Napoved pritožbe". Ker je prejela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP in bila v njej napotena na vložitev pritožbe (ne napovedi pritožbe), je pritožbeno sodišče (enako kot sodišče prve stopnje po odločitvi pritožbenega sodišča v sklepu II Cpg 72/2021 z dne 19. 3. 2021) njeno vlogo štelo kot pritožbo in jo kot takšno tudi obravnavalo.

7Tožena stranka v njej konkretnih pritožbenih ugovorov ni podala. Vložila je torej tako imenovano "golo pritožbo". Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov na katere, skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

8Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 0000-00 z dne 1. 4. 2016 (v nadaljevanju Pogodba), na podlagi katere je tožeča stranka (izvajalec) za toženo stranko (naročnika) izvajala storitve projektiranja. Za opravljanje storitev je bila med pravdnima strankama na podlagi 3. člena Pogodbe dogovorjena urna postavka v višini 11,50 EUR + DDV, posebej pa so ji pripadali še prevozni stroški po ceni 0,37 EUR/km. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka s strani tožene stranke naročene storitve projektiranja in prevoza opravila v vtoževani višini 3.842,90 EUR. Zato je skladno z določilom 3. člena Pogodbe in 619. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) materialnopravno pravilno odločilo, da mora ta znesek tožena stranka plačati tožeči stranki. Ker tožena stranka računov, katerih plačilo tožeča stranka vtožuje v tem postopku, ni plačala do njihove zapadlosti, je tudi materialnopravno pravilno odločilo, da je tožeči stranki dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, in sicer od prvega dne po njihovi zapadlosti dalje (prvi odstavek 378. člen OZ v zvezi s prvim odstavkom 299. člena OZ).

9Glede na navedeno in ker obenem sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od uradno upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10Tožena stranka je pritožbene stroške priglasila le v pritožbi z dne 26. 8. 2020, s katero je (sicer uspešno) izpodbila odločitev sodišča prve stopnje, da se njena vloga "Napoved pritožbe" zavrže. Ker v pravdnem postopku velja načelo uspeha, tožena stranka pa je v končni posledici s pritožbo propadla, mora te stroške nositi sama (prvi odstavek 154. člena ZPP).

11Odgovor tožeče stranke na "golo" pritožbo tožene stranke ni v ničemer pripomogel k odločitvi in kot tak za odločitev v konkretnem primeru po stališču pritožbenega sodišča ni bil potreben. Tudi tožeča stranka zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).