VSC Sklep EPVDp 23/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper tak sklep se pritožuje storilec brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1), v pritožbi pa prosi, da se mu ne odvzame trajno vozniškega dovoljenja, ker je trenutno brezposeln, prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prejema le denarno socialno pomoč, v roku meseca in pol pa bi rad opravil izpit za varnostnika in se zaposlil, zaradi česar bi potreboval vozniško dovoljenje. Storjeni prekršek iskreno obžaluje in prosi za novo priložnost.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s sklepom EPVD 1112/2020 z dne 13. 11. 2020 izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da mu je v preteklosti že bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom Okrajnega sodišča v Celju EPVD 116/2018 z dne 14. 5. 2018, s katerim ji je bila določena preizkusna doba 12 mesecev, ki je trajala do 31. 5. 2018 do 31. 5. 2019. Ker torej po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, od dneva poteka preizkusne dobe določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljeno in zakonito zavrglo kot nedovoljen. Četrti odstavek 202. d člena ZP-1 namreč določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista minili dve leti.

5Pritožbeno sodišče verjame, da se lahko storilčev socialno ekonomski položaj zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še dodatno poslabša in oteži pridobitev zaposlitve, vendar pa na podlagi tega ne more spremeniti izpodbijane odločitve. Pritožbene navedbe se namreč ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve, temveč na utemeljenost predloga za odložitev izvršitve, o čemer pa ni mogoče odločati, saj je glede na zgoraj ugotovljeno dejstvo, da od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista potekli dve leti, storilčev predlog nedovoljen in se sodišče ne sme in ne more spuščati v vsebinsko presojo tj. presojo utemeljenosti takega predloga.

6Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.