VSC Sklep II Kp 49757/2015

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanko kot tožilko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

1Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Žalcu je s pritožbeno izpodbijanim sklepom z dne 13. 8. 2020, opr. št. I Kr 49757/2015, na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrgla predlog oškodovanke kot tožilke M. H. za prevzem kazenskega pregona z dne 9. 12. 2015, dopolnjen 6. 7. 2016.

2Pooblaščenka oškodovanke kot tožilke se je pravočasno pritožila zoper prvostopenjski sklep. Načeloma uveljavlja vse pritožbene razloge, dejansko pa pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odredi nadaljevanje postopka. Prosi še za oprostitev plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določbe petega odstavka 402. člena ZKP ni zaznal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti pritožbeno izpodbijane odločitve pa niso ovrgle niti pritožbene navedbe oškodovankine pooblaščenke.

5V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZKP se kazenski postopek uvede na zahtevo upravičenega tožilca (načelo akuzatornosti). Med upravičene tožilce, pod pogoji, ki jih predpisuje kazenski postopkovnik, spada tudi oškodovanec kot tožilec. V skladu z načelom kontradiktornosti pa mora upravičeni tožilec, torej tudi oškodovanec kot tožilec, po drugem odstavku 16. člena ZKP navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.

6Konkreten opis kaznivega dejanja mora oškodovanec kot tožilec v predlogu oblikovati že zaradi tega, ker se mora osumljenca na prvem zaslišanju seznaniti, katerega dejanja je osumljen in mu na ta način omogočiti uveljavljanje pravice do obrambe (29. člen Ustave RS). V predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj opisano osumljenčevo ravnanje mora imeti vse zakonske znake kaznivega dejanja, enako kot v obtožnem aktu. Opis dejanja, ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj, mora biti torej konkreten in jasen ter mora vsebovati vsa tista odločilna dejstva, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja.

7Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu predmetne kazenske zadeve ugotavlja, da opis dejanja kot ga je oškodovanka podala v predlogu z dne 9. 12. 2015 ter njegovi dopolnitvi z dne 6. 7. 2016, ne vsebuje vseh zgoraj opisanih sestavin. Kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 pa stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. V predmetnih vlogah oškodovanka sicer navaja določene okoliščine, ki naj bi bile povezane z eksplodirano žarnico, ki naj bi bila po njenem ″glavni predmet kaznivega dejanja″, zatrjuje ″verižno medsebojno naklepno usklajeno sodelovanje z glavnim obdolžencem″, česar pa niti ne konkretizira, navaja očitek osumljenemu T. A., da ni napisal zapisnika o ogledu in prevzemu treh žarnic, nanj naslavlja očitek, da teh žarnic ni posredoval državnemu tožilstvu. V nadaljevanju očita Ministrstvu za notranje zadeve, da ni odgovorilo na njene pritožbe o nestrokovnem poročilu VPO Policijske postaje v Žalcu. Potem se osredotoči na očitke Javnemu komunalnemu podjetju Žalec v zvezi z dobavo vode ter Elektru Celje zaradi neizvedbe kakovosti električne napetosti (utripanje luči). V nadaljevanju osumljenemu T. A. očita, da 27. 11. 2014 ni hotel opraviti ogleda prerezanega tabure stola. Iz povzetega gre razbrati, da oškodovanka v svojih vlogah sploh ni zadostila zgoraj predstavljeni procesni zahtevi ter konkretizirala očitke o storjenih kaznivih dejanjih s doslednim ter določnim opisom vseh zakonskih znakov predmetnih kaznivih dejanj, glede katerih je sploh lahko dopuščeno nadaljevanje kazenskega pregona zoper konkretnega osumljenca. Pri tem ne gre spregledati, da ravnanja ostalih osumljencev K. M. in neznanih policistov, oškodovanka v predlogu sploh ni konkretizirala.

8Naslednja sestavina, bistvena za predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, je navedba okoliščin iz katerih izhaja utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja. Utemeljen sum v skladu z ustaljeno ustavno-sodno presojo pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Utemeljenost suma se mora nanašati na kaznivo dejanje z vsemi njegovimi elementi. Oškodovanka v zavrženih vlogah ni za vsakega posameznega osumljenca posebej navedla, na podlagi katerih dejstev in dokazov je moč sklepati na nivoju artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je utemeljeno osumljen storitve očitanih kaznivih dejanj. Pri tem ne zadostujejo navedbe kot jih oškodovanka niza pod točko 1.c predloga (obisk Zobne ordinacije ..., okoliščine glede asfaltiranja ceste, debel nanos blata in gnojnice v njeni ulici, utripajoče luči v hiši, pregorevanje žarnic, prekinitve dobave vode).

9Glede na zgoraj navedeno sodišče druge stopnje kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe, da naj bi oškodovanka po pozivu prvostopenjskega sodišča vlogo z dne 9. 12. 2015, dne 6. 6. 2016 dopolnila po vseh točkah in s tem sledila pozivu sodišča. Sodišče druge stopnje zavrača očitek pritožnice, da bi sodišče prve stopnje moralo še enkrat oškodovanko pozvati k dopolnitvi vloge. To je storilo s sklepom z dne 6. 6. 2016, opr. št. I Kr 49757/2015 (list. št. 15), v katerem jo je tudi opozorilo na posledice iz tretjega odstavka 76. člena ZKP. Kot izhaja iz vsebine zapisnika z naroka z dne 21. 10. 2016 (list. št. 24), je bi namen naroka predvsem v dogovoru z oškodovanko, da si pridobi strokovno pravno pomoč v smislu zastopanja po pooblaščenem odvetniku, še zlasti, ker je pri istem sodišču tedaj imela odprti še dve I Kr zadevi (I Kr 34723/2015 in I Kr 9693/3026). Nadaljnje postopanje je bilo zato odloženo za 30 dni, pri čemer se je oškodovanka zavezala, da bo uredila vse potrebno za seznanitev odvetnika s predmetnimi zadevami in sodišču posredovala stališče glede nadaljnjega teka postopka. V nadaljevanju iz oškodovankine vloge na list. št. 42 do 44 izhaja, da je šele 7. 3. 2019 vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Glede na zavezo oškodovanke z naroka z dne 21. 10. 2016 je zato neutemeljen očitek sodišču prve stopnje o štiriletni neaktivnosti.

10Protispisna je trditev pritožnice o antidatiranju pritožbeno izpodbijanega sklepa. Iz predmetnega kazenskega spisa povsem jasno izhaja, da je bil izdan 13. 8. 2020 ter oškodovanki osebno vročen 15. 2. 2021, Specializiranemu državnemu tožilstvu RS v Ljubljani pa že 17. 8. 2020. V obrazložitvi sklepa z dne 29. 9. 2020, opr. št. I Kr 49757/2015, pa se zgolj na podlagi očitne pomote navaja vloga z dne 9. 12. 2015, medtem ko je iz siceršnje vsebine sklepa jasno, da se ta nanaša na vloge z dne 1. 7. 2017, 18. 8. 2017 in 29. 8. 2017. To dejstvo sodišče prve stopnje tudi samo ugotavlja na uradnem zaznamku z dne 25. 1. 2021 (list. št. 93). Ta očitna pisna pomota prvega sodišča pa kot ugotavlja sodišče druge stopnje z ničemer ni vplivala na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa.

11Glede na vse zgoraj navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da je pritožbeno izpodbijani sklep pravilen in zakonit, saj oškodovanka kot tožilka vloge z dne 9. 12. 2015, kljub dopolnitvi z dne 6. 7. 2016, ni oblikovala oziroma popravila v skladu s pozivom in navodili iz sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 6. 2016, ko je bila obenem tudi opozorjena na posledico iz tretjega odstavka 76. člena ZKP, ki sodišču nalaga zavrženje nepopolne vloge.

12Pritožbeno sodišče je oškodovanko oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, saj je ocenilo, da bi bilo glede na nizko pokojnino s plačilom le-te ogroženo njeno vzdrževanje.