VSL Sklep IV Cpg 51/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

II. Udeleženci sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče v sodni register pri subjektu vpisa vpisalo povišanje osnovnega kapitala z 2.700.000,00 EUR na 4.706.731,00 EUR in število delnic z 2.700.000,00 na 4.706.731,00, sklep skupščine družbe z dne 21. 7. 2020 pod 3. točko dnevnega reda, kot je razvidno iz notarskega zapisnika opr. št. SV 942/2020, in spremembo statuta z dne 21. 7. 2020.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil delničar A. LIMITED zaradi nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče predlog za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in števila delnic zavrne, podrejeno pa razveljavitev sklepa v celoti in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v ponovno odločanje ter zahteval povrnitev pritožbenih stroškov.

3Na pritožbo sta odgovorila tako subjekt vpisa kot delničar B. LIMITED. Subjekt vpisa je predlagal zavrnitev pritožbe, delničar pa zavrženje oziroma zavrnitev predloga za prekinitev postopka in pritožbe. Zahtevala sta povračilo stroškov postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker vpis povečanja osnovnega kapitala v subjektu vpisa spreminja razmerja kapitalskih deležev delničarjev v družbi, je pritožbeno sodišče pritožniku kot delničarju priznalo pravni interes za pritožbo in s tem status udeleženca v predmetnem postopku. Iz istih razlogov je priznalo pravni interes za odgovor na pritožbo tudi delničarju B. LIMITED (tretji odstavek 36. člena v zvezi s prvim odstavkom 17. člena ZSReg) ter zato, ker je kot delničar, ki je na skupščini subjekta vpisa izglasoval sporni sklep o povečanju osnovnega kapitala, zainteresiran, da se ta z vpisom v sodni register tudi izvede.

6Registrsko sodišče je vpisalo v sodni register v 1. točki obrazložitve navedene podatke potem, ko je subjekt vpisa predložil vse zahtevane listine za njihov vpis iz 10. in 11. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba):

- sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala z vložki,

- poročilo o reviziji stvarnih vložkov,

- seznam vpisnikov novih delnic,

- listine o pravnih poslih, ki so bili opravljeni za pridobitev stvarnih vložkov (pogodba o odstopu in prenosu terjatev z dne 21. 9. 2020),

- obračun stroškov, ki bodo nastali z vpisom novih delnic,

- sklep nadzornega sveta skladno s prvim odstavkom 329. člena ZGD-1 in prečiščeno besedilo statuta z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe statuta ujemajo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala.

7Med udeleženci predmetnega registrskega postopka ni sporno, da je šlo v obravnavanem primeru za povečanje osnovnega kapitala subjekta vpisa s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve delničarja B. LIMITED do subjekta vpisa po posojilni pogodbi z dne 18. 1. 2017 v višini 3.000.000,00 EUR in pripadajoče natečene obresti na presečni dan 30. 6. 2020 v višini 1.223.999,95 EUR, po posojilni pogodbi z dne 12. 9. 2018 v višini 750.000,00 EUR in pripadajoče natečene obresti na presečni dan 30. 6. 2020 v višini 160.273,98 EUR in po posojilni pogodbi z dne 28. 11. 2018 v višini 1.250.000,00 EUR s pripadajočimi natečenimi obrestmi na presečni dan 30. 6. 2020 v višini 237.945,21 EUR. Prav tako ni sporno, da je skupščinski sklep, na podlagi katerega je prišlo do povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, omogočal povečanje kapitala tudi z denarnimi vložki in da lastniški delež v osnovnem kapitalu subjekta vpisa na dan skupščine 21. 7. 2020 pripada edinima delničarjema A. LIMITED (15,9 %) in B. LIMITED (84,1 %).

8V pritožbi pa pritožnik izpodbija sklep registrskega sodišča, ker temelji na skupščinskem sklepu, ki ni bil sprejet z zadostno večino glasov, saj je proti sprejemu glasoval pritožnik, zato je vložil tožbo na izpodbijanje skupščinskih sklepov in predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim naj bi sodišče učinke sklepa o povečanju osnovnega kapitala zadržalo do pravnomočne odločitve o tožbi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1280/2020. Sklep je bil sprejet v nasprotju z določili statuta subjekta vpisa z dne 6. 4. 2017, ki je predvidel sprejetje tovrstnega sklepa o povečanju osnovnega kapitala s soglasjem vseh delničarjev. Po javno dostopnih podatkih je trenutno veljavni statut družbe statut z dne 12. 7. 2018, vendar je tudi veljavnost sklepa o spremembi statuta predmet presoje v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani po izpodbojni tožbi, ki se vodi pod opr. št. V Pg 1488/2018 in še ni pravnomočno končan.

9Za odločanje o vpisu sprememb podatkov po izpodbijanem sklepu registrskega sodišča navedena dejstva niso relevantna. Pritožnik ne trdi, da je s katero od tožb zaradi izpodbijanja sklepov skupščine o spremembi statuta v letu 2018 v postopku V Pg 1488/2018 ali sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki z dne 21. 7. 2020 v postopku V Pg 1280/2020 uspel. Ker po 398. členu ZGD-1 izpodbojen sklep preneha veljati šele, ko je s pravnomočno oblikovalno sodno odločbo razveljaven, dotlej pa velja in učinkuje, vložena tožba zaradi izpodbijanja sklepov skupščine ni ovira za vpis sprememb v sodni register po izpodbijanem sklepu skupščine in razlog za zavrnitev vpisa v sodni register (Zakon o sodnem registru, Uvodna pojasnila dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 66). Tako stališče je zavzela tudi sodna praksa (VSL sklep IV Cpg 813/2018, VSL sklep IV Cpg 502/2019, VSM sklep I Cpg 55/2020).

10Pritožnik zatrjuje tudi ničnost sklepa o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki iz razloga nezdružljivosti z bistvom družbe, nasprotovanja določbam zakona, ki se uporabljajo pretežno za zaščito upnikov oziroma so sicer v javnem interesu ter iz razloga nasprotovanja morali (3. in 4. alineja 390. člena ZGD-1). Izraža domnevo, da so posojilne pogodbe sklenjene z namenom obida prisilnih predpisov in so zato nične, ker so sklenjene pod netržnimi pogoji, posebej to velja za 12 %-no letno obrestno mero. Ker so se navedene obresti pretvorile v kapital in je bila s tem spremenjena lastninska struktura v družbi v korist glavnega delničarja, ki je s sklenitvijo posojilnih pogodb po netržnih pogojih izvajal prikrito izplačilo dobička, s tem pa nezakonito in nemoralno ruši razmerje v družbi, je v nasprotju z bistvom družbe, določbami zakona, ki se uporabljajo pretežno za zaščito upnikov oziroma določbami zakona, ki so sicer v javnem interesu. Pri sklepih skupščine, s katerimi se v nasprotju z zakonom poseže v kapitalska vprašanja in s tem povezana razmerja pri izdaji in oblikovanju delnic, gre za ničnostni razlog nasprotovanja bistvu družbe. Do take situacije je v obravnavanem primeru prišlo najmanj v delu sklepa, ki predvideva terjatve večinskega delničarja iz naslova obresti kot stvarni vložek. Ta terjatev je bila pridobljena v nasprotju z določbami zakona o delitvi dobička (231. člen ZGD-1), o pristojnosti skupščine za odločitev o uporabi dobička (230. člen ZGD-1), prikritih izplačilih dobička (227. člen ZGD-19) ter s splošnimi določbami obligacijskega prava o načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ).

11V odgovoru na pritožbo je predlagatelj pojasnil njegovo finančno stanje v obdobju, ko so bile sporne posojilne pogodbe sklenjene. V letu 2018 je imel predlagatelj bonitetno oceno SB7, konec leta 2019 pa le še SB10. Njegova finančna situacija je bila tako resna, da so njegove banke (C. banka, D. banka, E. banka, F. banka) za zavarovanje izdanih garancij zahtevale bodisi nepremično premoženje (ki ga predlagatelj nima) bodisi depozit. Slednjega je predlagatelj pridobil s posojili od družbe B. (ki jim pritožnik očita spornost), saj mu posojil banke niso hotele dati. Potrebe po dodatnih denarnih sredstvih so bile povsem resnične in dejanske. Glede očitane višine obrestne mere pa meni, da pritožnik ni izkazal, da je bila v posojilnih pogodbah dogovorjena obrestna mera netržna in da je bil kdo tretji na trgu pripravljen dati takšna posojila predlagatelju v tistem časovnem okviru in ob takšnem stanju predlagatelja pod ugodnejšimi pogoji. V zvezi s temi navedbami je odgovoru priložil tudi izpis bonitetne ocene za predlagatelja in elektronsko korespondenco med predlagateljem in bankami.

12Pritožniku je bil odgovor predlagatelja na pritožbo vročen, a se o njem ni izjasnil.

13Že Vrhovno sodišče je v sklepu III Ips 49/2013 zavzelo stališče, da presoja ničnosti sklepa skupščine ne more ostati zgolj na abstraktni ravni, temveč morajo biti razlogi za obstoj ničnosti podani (zatrjevani in ugotovljeni) na ravni konkretnega dejanskega stanja, ker je ničnost sklepa najhujša sankcija. Razen navedb o sklenitvi posojilnih pogodb pod netržnimi pogoji, kar zadeva v njih dogovorjeno 12 %-no letno obrestno mero, ki naj bi botrovala ničnosti sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala predlagatelja s stvarnimi vložki, pritožnik zgolj povzema abstraktne zakonske določbe o ničnosti sklepa z nizanjem določb ZGD-1, ki naj bi bile kršene. Pritožnik razen očitka nepotrebnosti sklenitve posojilnih pogodb in dogovorjene previsoke obrestne mere ravnanj večinskega delničarja ni konkretiziral. Navedb predlagatelja v odgovoru na pritožbo o potrebnosti posojil v obdobju, v katerem so bile sklenjene glede na takratno slabo finančno stanje, pritožnik ni izpodbijal, niti ni izkazal, da bi predlagatelj na trgu v spornem obdobju lahko pridobil ugodnejše posojilo.

14Skladno z drugim odstavkom 334. člena ZGD-1 mora povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki pregledati en ali več revizorjev, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 194. do 197. člena ZGD-1. Po prvem odstavku 195. člena ZGD-1 mora revizor med drugim ugotoviti, ali so podatki o stvarnih vložkih v osnovni kapital pravilni in popolni ter ali vrednost stvarnih vložkov dosega najmanj emisijsko vrednost delnic. Navedeno revizijsko poročilo je skladno s tretjim odstavkom 195. člena v zvezi s prvim odstavkom 335. člena ZGD-1 in 10. členom Uredbe predlagatelj priložil. Iz revizorjevega poročila z dne 11. 9. 2020 pa izhaja, da je kot predmet stvarnega vložka upošteval posojilne pogodbe z dne 18. 1. 2017, 12. 9. 2018 in 28. 11. 2018 v skupni vrednosti glavnic in natečenih obresti v višini 6.622.212,30 EUR, da je gospodarska vrednost stvarnih vložkov ugotovljiva in da navedena skupna vrednost stvarnih vložkov predstavlja tržno vrednost, kot jo določajo mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2020. Po mnenju revizorja vrednost stvarnega vložka po sklepu skupščine predlagatelja z dne 21. 7. 2020 dosega vrednost povečanega osnovnega kapitala v višini najmanj 2.006.731,00 EUR.

15Iz doslej obrazloženega izhaja, da ni nobene ovire za vložitev terjatev iz posojilnih pogodb, tako glavnice kot tudi obresti, kot stvarnih vložkov za povečanje osnovnega kapitala po sklepu skupščine predlagatelja z dne 21. 7. 2020.

16Zaradi skopih trditev pritožbe o nepotrebnosti sklenitve posojilnih pogodb z dogovorjeno previsoko obrestno mero je že pritožbeno sodišče imelo zadostno podlago za presojo sklepa skupščine z dne 21. 7. 2020 in zaključilo, da sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki (terjatvami iz posojilnih pogodb, ki predstavljajo glavnice in obresti) ni ničen.

17Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

18Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.