VSM Sklep I Cp 899/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo predlagateljice kot prepozno zavrglo.

2Zoper izpodbijani sklep se pritožuje predlagateljica. Navaja, da je sodišče zmotno upoštevalo določbe 111. in 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. in 23. ter 25. členom Ustave Republike Slovenije in določbami Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP). Pravno mnenje z dne 14. 11. 2015, sprejeto s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, je bilo izdano za primer razlage fikcije vročitve s področja upravnega prava, ki pa se veže na določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP, zato vsesplošna uporaba tega mnenja ni primerna za vse primere in tudi ne za ta primer. Pošta namreč ob sobotah, nedeljah in praznikih ne vroča, pritožnica se zaradi svoje odsotnosti s pisanjem sodišča ni mogla seznaniti prej kot v ponedeljek 7. 9. 2020, ko je pisanje bilo odloženo v poštni nabiralnik. Res je, da je 22. 8. 2020 začel teči 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti, ki pa se je iztekel v soboto dne 5. 9. 2020. Tako se pritožnica s pisanjem pred 7. 9. 2020 ni mogla seznaniti in se zato šteje, da ji je bilo tega dne vročeno, s tem pa pritožba ni prepozna.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. in 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

5Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje iz 2. točke obrazložitve, da je pritožba predlagateljice prepozna, saj je pritožnici bilo 21. 8. 2020 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja ter opozorilo na 15 dnevni rok, v katerem ga mora prevzeti. Ker predlagateljica pisanja v tem roku ni dvignila, je z iztekom 15. dne, to je 5. 9. 2020 nastopila fikcija vročitve in je pričel teči 15 dnevni rok naslednji dan, to je 6. 9. 2020 in se je iztekel na prvi delovni dan po poteku roka, to je na dan 21. 9. 2020. S tem pa je pritožba pritožnice bila prepozna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. V predmetni zadevi namreč ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 36. člena ZNP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 33. člena ZNP-1, ko bi sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upoštevalo tudi pritožbo vloženo po poteku roka.

6Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje pojasnjuje sledeče:

7Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku izdalo sklep, da se postopek zoper nasprotnega udeleženca glede postavitve odrasle osebe pod skrbništvo nadaljuje po uradni dolžnosti. Nasprotni udeleženec in predlagateljica, mati nasprotnega udeleženca, se s slednjim ne strinjata, saj naj ne bi bili podani pogoji iz 262. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Ali pri nasprotnem udeležencu obstajajo pogoji iz 262. člena DZ, torej da zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost presoje, sam brez škode zase ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi, bo sodišče prve stopnje tako ugotavljalo v nadaljevanju tega postopka. S sklepom, s katerim je odločilo, da se postopek nadaljuje po uradni dolžnosti, je zgolj odločilo, da se postopek ugotavljanja teh okoliščin prične.

8V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje upoštevalo vse nadaljnje navedbe nasprotnega udeleženca oziroma njegove mame, predlagateljice v tem postopku, ki jih slednja navaja tudi v pritožbi zoper sklep z dne 17. 8. 2020. Tako bodo vse pritožbene navedbe pomembne v nadaljevanju tega postopka, do njih pa se bo sodišče prve stopnje vsebinsko opredelilo v končnem sklepu oziroma odločitvi.

9Ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).