VSM Sklep I Cpg 15/2021

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) z dnem pravnomočnosti te sodbe izstopil iz družbe tožene stranke (v nadaljevanju toženke) in slednji naložilo, da je dolžna izplačati tožniku vrednost njegovega poslovnega deleža v višini 24.314,23 EUR v roku treh let od pravnomočnosti sodbe z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni depoziti na vpogled, vse na fiduciarni račun pooblaščenega odvetnika (II. točka izreka) ter še odločilo, da mora toženka tožniku v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 367,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (III. točka izreka).

2Proti tej sodbi se pritožuje tožnik iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je sodišče izdalo izpodbijano sodbo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati na način, kot je to odločeno z izpodbijano sodbo in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in samo dopolni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca finančne stroke, ki bo ocenil vrednost poslovnega deleža tožnika ter nato skladno z ocenjeno vrednostjo izda sodbo na podlagi pripoznave oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi izpostavlja določbo 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), na podlagi katere ima družbenik ob izstopu ali izključitvi pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Iz poteka predpravdnega in tega pravdnega postopka je jasno razvidno, da tožnik zahteva izplačilo vrednosti poslovnega deleža bodisi v višini s strani potencialnega kupca ponujene vrednosti, ali pa, kar mu omogoča zakon, s strani cenilca ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža. Toženka bi z vzdržanjem izpodbijane sodbe v veljavi uspela doseči to, česar po materialnem pravu ne bi mogla, to je izplačilo nominalne vrednosti svojega poslovnega deleža tožnika, ne pa njegove ocenjene vrednosti ob izstopu. Toženka je s podajo pripoznave tožbenega zahtevka očitno zlorabila svoje procesne pravice in pripoznala zahtevek, ki je postavljen podredno in z izrecnim pridržkom glede določitve višine po cenitvi vrednosti. Sodišče bi pred izdajo izpodbijane sodbe in glede pripoznave tožbenega zahtevka moralo opraviti pravno presojo, ali morebiti toženka s to pripoznavo ne želi zaobiti materialnih predpisov, zlasti kot pravne podlage izrecno citiranega 502. člena ZGD-1, a je prvostopenjsko sodišče očitno ni opravilo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Toženka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnik s tožbo zahteval, da sodišče ugotovi, da je z dnem pravnomočnosti sodbe izstopil iz družbe toženke (točka 1 tožbenega zahtevka) in da je toženka tožniku dolžna izplačati vrednost poslovnega deleža v višini cenitve sodnega izvedenca v roku treh let od dneva pravnomočnosti sodbe z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni depoziti na vpogled, vse na fiduciarni račun pooblaščenca tožnika (točka 2 tožbenega zahtevka). Prav tako je zahteval povrnitev stroškov z obrestmi (točka 3 tožbenega zahtevka). Z vlogo z dne 9. 11. 2020 je tožnik nato pod točko 1 tožbenega zahtevka poleg prvotno postavljenega zahtevka (ki ga je v nadaljevanju v okviru točke 1 uveljavljal kot primarni zahtevek) postavil še podredni zahtevek, da sodišče odloči, da tožnik z dnem pravnomočnosti te sodbe izstopi iz družbe toženke in mu preneha status družbenika v toženki. Točko 2 tožbenega zahtevka pa je spremenil tako, da je navedel točno vrednost poslovnega deleža, katere izplačilo zahteva, in sicer 24.314,23 EUR. Ker je tožena stranka z vlogo, vloženo 3. 12. 2020, izrecno pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 316. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ker je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

6Sodbo na podlagi pripoznave, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja, če tožena stranka do konca glavne obravnave tožbeni zahtevek pripozna. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, ker nasprotujejo prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (prvi in drugi odstavek 316. člena ZPP). Namen procesne omejitve pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave iz drugega odstavka 316. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava ali če bi razpolaganje nasprotovalo moralnim pravilom.

7Tožnik v pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZPP, ker gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati na način, kot je to odločeno z izpodbijano sodbo. Po stališču pritožbe bi toženka s pripoznavo tožbenega zahtevka uspela doseči to, česar po materialnem pravu, upoštevaje 502. člen ZGD-1, ne bi mogla doseči, to je plačilo nominalne vrednosti svojega poslovnega deleža, ne pa ocenjene vrednosti ob izstopu, hkrati pa tožnik meni, da je toženka s pripoznavo zahtevka, ki je bil postavljen podredno in z izrecnim pridržkom glede določitve višine po cenitvi vrednosti, zlorabila svoje procesne pravice.

8Kot izhaja iz dejanskih podatkov v spisu, si tožnik kot družbenik toženke v obravnavanem postopku prizadeva izstopiti iz družbe toženke in od slednje terja izplačilo ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža v skladu z določbo petega odstavka 502. člena ZGD-1. Tožnik je v tožbi, poleg zahtevka na ugotovitev, da je z dnem pravnomočnosti sodbe izstopil iz družbe toženke, dajatveni tožbeni zahtevek postavil tako, da mu je toženka dolžna izplačati vrednost poslovnega deleža v višini cenitve sodnega izvedenca v roku treh let od dneva pravnomočnosti sodbe, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni depoziti na vpogled. Po odgovoru na tožbo, v katerem je toženka (med drugim) zavzemala stališče, da je dajatveni tožbeni zahtevek, ker ne vsebuje zneska, neizvršljiv, ter da je tožnik navedel prenizko sporno vrednost, v pripravljalni vlogi navedla, da sicer meni, da je v tožbi postavila dovolj določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek, vendar je v izogib kakršnimkoli nejasnostim dopolnila tožbeni zahtevek v točki 2 tožbenega predloga tako, da je številčno opredelila višino vrednosti njenega poslovnega deleža, katerega izplačilo zahteva, na 24.314,23 EUR, kar predstavlja nominalno vrednost njegovega poslovnega deleža glede na osnovni kapital toženke. Tožnik je izrecno izpostavil, da si, glede na zakonsko pravico do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pridržuje pravico to višino zahtevka ustrezno prilagoditi cenitvi, ki jo bo opravil izvedenec finančne stroke, če se toženka ne bo strinjala s pred pravdo dogovorjeno izvedbo cenitve.

9Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da konkretne okoliščine obravnavane zadeve (zaenkrat) vzbujajo dvom v pravilnost obrazložitve prvostopne sodbe, da v obravnavanem primeru ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Ključen očitek, ki ga v pritožbi izpostavlja tožnik, je, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijane sodbe glede pripoznave tožbenega zahtevka opraviti pravno presojo, ali morebiti toženka s to pripoznavo ne želi zaobiti materialnih predpisov, zlasti glede na predpravdno ravnanje tožene stranke in tožnikovo izrecno pridržanje pravice prilagoditi višino dajatvenega zahtevka ustrezni cenitvi.

10Ali je podan sum, da pravdne stranke zlorabljajo svoje procesne pravice, zasledujoč nedovoljene namene, je odvisno od okoliščin vsakega primera posebej. Po presoji sodišča druge stopnje pritožba v obravnavanem primeru utemeljeno opozarja na splet dejanskih okoliščin, ki v medsebojni povezavi vzbujajo sum o zlorabi instituta pripoznave tožbenega zahtevka z namenom doseči učinek, ki po materialnem pravu ne bi bil mogoč oziroma bi lahko imelo razpolaganje tožene stranke znake ravnanja v nasprotju z moralo. Sum o morebitnem nedopustnem namenu pripoznave zahtevka, izhajajoč iz procesnega gradiva ob izdaji izpodbijane sodbe, bi od sodišča prve stopnje terjal ustrezen preizkus o morebitnem nedovoljenem razpolaganju v smislu določbe tretjega odstavka 3. člena ZPP. Tega sodišče prve stopnje ni opravilo, zaradi česar je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

11Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), saj glede na naravo ugotovljene kršitve le te samo ne more odpraviti, ker bi v primeru, da bi potrebno presojo opravilo sodišče druge stopnje, pravdnima strankama bila odvzeta pravica do pravnega sredstva. Z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvijo zadeve temu sodišču v novo sojenje, pa tudi ne bo poseženo v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

3Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče z nalogom za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

8O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.