UPRS Sodba I U 1258/2020-9

I. Tožbi se ugodi tako, da se Svetu za avtorsko pravo naloži, da v roku 90 dni od prejema te sodbe izda upravni akt o zahtevi tožeče stranke za določitev primerne tarife za radiodifuzno (kabelsko) retransmisijo glasbenih del.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo. V njej je navedel, da Svet za avtorsko pravo (v nadaljevanju upravni organ) v postopku, št. 31229-2/2012, odloča o določitvi primerne tarife za radiodifuzno retransmisijo glasbenih del od uvedbe postopka 2012 dalje. O zadevi je bilo že odločeno z odločbo, št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo v upravnem sporu, sodišče pa je s sodbo, I U 944/2017 z dne 13. 11. 2018, tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Po odpravi odločbe je upravni organ prvi narok opravil šele 27. 3. 2019, na četrtem naroku za ustno obravnavo 17. 9. 2019 pa sprejel sklep, da je obravnava končana in da odločba izide pisno. O zadevi še vedno ni odločeno. Kot izhaja iz upravnih spisov, se je postopek začel že 2012, v posledici neurejenega stanja zaradi nedoločene tarife pa tožniku nastaja škoda. Dne 17. 6. 2020 se je iztekel devetmesečni rok iz prvega odstavka 54. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic (v nadaljevanju ZKUASP). Ta se je iztekel tudi ob upoštevanju prekinitve rokov o upravnih zadevah glede na veljavnost Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Ukrepi po tem zakonu so trajali od 29. 3. 2020 do 1. 6. 2020. Zoper odločbo je možna zgolj tožba v upravnem sporu (56. člen ZKUASP), v postopku pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Tožnik je vložil številne urgence, prav tako je organ pozival k prednostnemu odločanju. Tožnik je dne 24. 8. 2020 vložil zahtevo za izdajo odločbe po tretjem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), pri čemer organ tudi na novo zahtevo ni izdal odločbe v nadaljnjih sedmih dneh. Pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa so tako izpolnjeni. Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi in organu naloži, da v roku 30 dni od prejema te sodbe odloči o zahtevi za določitev primerne tarife za radiodifuzno (kabelsko) retransmisijo glasbenih del v postopku, št. 31229-2/2012, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

2Sodišče je tožbo v odgovor poslalo toženki s pozivom, da sodišču sporoči razlog, zakaj o zadevi še ni odločeno. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

3Tožnik je sodišču poslal še vlogo, v kateri je ponovno poudaril čas trajanja postopka zaradi določitve primerne tarife za radiodifuzno retransmisijo glasbenih del, opozoril, da organ ni sporočil razlogov, zakaj o zadevi še ni odločeno, ter prosil sodišče za urgentno obravnavo tožbe.

4Tožba je utemeljena.

5Po tretjem odstavku 5. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Pogoji za vložitev tožbe v takih primerih so določeni v 28. členu ZUS-1. Tako sme stranka, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek). Po prejšnjem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen (tretji odstavek).

6Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila sodba Upravnega sodišča RS, I U 944/2017 z dne 13. 11. 2018, vročena upravnemu organu 5. 12. 2018. Kot izhaja iz tožbe (in kar potrjujejo tudi podatki upravnih spisov), je organ v zadevi opravil štiri obravnave, zadnjo dne 17. 9. 2019, na kateri je bil sprejet sklep, da je obravnava končana in da odločba izide pisno. Tožnik je pri organu izdajo odločbe večkrat urgiral, zlasti po preteku s prvim odstavkom 54. člena ZKUASP določenega roka devetih mesecev za izdajo odločbe po končani obravnavi, nazadnje pa s posebno zahtevo po izdaji odločbe na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena ZUS-1, ki jo je organ prejel 24. 8. 2020. Rok za izdajo odločbe po tej zahtevi se je iztekel 31. 8. 2020. Organ odločbe ni izdal. Slednje pa tudi pomeni, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.

7Po prvem odstavku 69. člena ZUS-1 v primeru, če je vložena tožba zaradi molka organa, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena samo odloči o stvari ali pa naloži upravnemu organu, kakšen upravni akt naj izda, oziroma če odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe.

8Ker je sodišče spoznalo, da je tožba upravičena, saj so izpolnjeni vsi za to z zakonom predpisani pogoji, ji je ugodilo in naložilo organu, da odloči o zahtevi tožnika za določitev primerne tarife za radiodifuzno (kabelsko) retransmisijo glasbenih del (prvi odstavek 69. člena ZUS-1). Tak je bil tudi tožbeni predlog. Sodišče je določilo rok 90 dni za izdajo odločbe. S tem ni sledilo tožniku, ki je predlagal določitev 30-dnevnega roka. Rok 90 dni je sodišče določilo glede na okoliščine obravnavanega primera oziroma naravo stvari. Gre namreč za kompleksno zadevo, ki se obravnava po določbah ZKUASP (45. člen in nadaljnji).

9Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je tožba upravičena, tožnik pa izvedbe glavne obravnave tudi ni predlagal (smiselno prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10Po drugem odstavku 56. člena ZKUASP, ki je glede na tretji odstavek 25. člena ZUS-1 kasnejši ter specialen predpis, v upravnem sporu vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Sodišče je tako v zvezi s stroški postopka odločilo tudi že v sodbi, I U 944/2017 z dne 13. 11. 2018.